Menu

Članki

How-to-buy-altcoins2

Druge kriptovalute

Bitcoin je bil prva kriptovaluta, ki je leta 2009 uvedla decentraliziran digitalni denar brez potrebe po centralni avtoriteti. Od takrat se je razvilo na tisoče drugih kriptovalut, vsaka s svojimi značilnostmi, cilji in tehnologijami. Te kriptovalute pogosto delimo na dve glavni kategoriji: samostojni blockchaini in žetoni (tokeni). Razumevanje razlike med njimi in njihovim odnosom do Bitcoina je ključno za vsakogar, ki želi razumeti kripto svet.

Samostojne kriptovalute z lastnim blockchainom

Kriptovalute s svojim lastnim blockchainom so popolnoma samostojne in neodvisne od drugih omrežij. Te kriptovalute običajno uvajajo edinstvene tehnologije ali funkcionalnosti, ki jih ločujejo od Bitcoina. Primeri vključujejo:

  • Ethereum (ETH): Namenjen je ustvarjanju in izvajanju pametnih pogodb (smart contracts) ter decentraliziranih aplikacij (dApps).
  • Litecoin (LTC): Pogosto imenovan “Bitcoinovo srebro”, zgrajen na podobni osnovi kot Bitcoin, vendar z višjo hitrostjo transakcij.
  • Monero (XMR): Osredotoča se na anonimnost in zasebnost transakcij.
  • Ripple (XRP): Zasnovan za hitre mednarodne transakcije z nizkimi stroški.

Razlike med Bitcoinom in drugimi blockchaini

  1. Osnovni cilj: Bitcoin se osredotoča na to, da je digitalno zlato – hranilec vrednosti in decentraliziran denar. Druge kriptovalute pogosto stremijo k specifičnim nišam, kot so pametne pogodbe (Ethereum) ali zasebne transakcije (Monero).
  2. Tehnološke razlike: Vsaka kriptovaluta uvaja različne tehnologije, kot so drugačni algoritmi soglasja, večja hitrost transakcij ali izboljšana energetska učinkovitost.
  3. Decentralizacija: Bitcoin ima najvišjo stopnjo decentralizacije, saj ga ne upravlja nobena organizacija. Druge kriptovalute so pogosto pod močnim vplivom centraliziranih subjektov, kot so fundacije ali podjetja.

Žetoni (tokeni)

Žetoni so posebna kategorija kriptovalut, ki nimajo svojega blockchaina. Namesto tega delujejo na vrhu obstoječih omrežij, kot je Ethereum. To pomeni, da so žetoni podrejeni pravilom in omejitvam omrežja, na katerem temeljijo.

Kako delujejo žetoni?

  • Žetoni so običajno ustvarjeni s pametnimi pogodbami na platformah, kot je Ethereum (ERC-20 žetoni), Binance Smart Chain (BEP-20 žetoni) ali Solana.
  • Uporabljajo se za različne namene, kot so:
    • Plačila znotraj določene aplikacije ali storitve.
    • Upravljanje v decentraliziranih avtonomnih organizacijah (DAO).
    • Predstavitev lastništva digitalnih ali fizičnih sredstev (npr. NFT-ji).

Primeri žetonov

  • USDT (Tether): Stabilni kovanec, vezan na ameriški dolar.
  • Uniswap (UNI): Žeton za upravljanje decentralizirane borze Uniswap.
  • Chainlink (LINK): Žeton, ki omogoča povezavo pametnih pogodb z zunanjimi podatkovnimi viri.

Ključne razlike med Bitcoinom in drugimi kriptovalutami

  1. Zgodovina in namen: Bitcoin je pionir in je zasnovan kot digitalna alternativa zlatu. Druge kriptovalute pogosto sledijo specifičnim ciljem, kot so izboljšana tehnologija, anonimnost ali specifične funkcionalnosti.
  2. Decentralizacija: Bitcoin je najbolj decentraliziran projekt v kriptosvetu. Druge kriptovalute in žetoni so pogosto centralizirani ali odvisni od razvojnih ekip.
  3. Ponudba: Bitcoin ima omejeno ponudbo 21 milijonov kovancev, kar zagotavlja njegovo redkost. Druge kriptovalute pogosto nimajo tako stroge omejitve.
  4. Varnost: Bitcoin uporablja Proof of Work (PoW), ki temelji na veliki porabi energije za zagotavljanje varnosti. Druge kriptovalute uporabljajo različne mehanizme, kot so Proof of Stake (PoS) ali hibridni modeli.

Izzivi in tveganja pri drugih kriptovalutah

  1. Centralizacija: Mnogo kriptovalut je odvisnih od fundacij ali podjetij, ki jih lahko potencialno nadzirajo ali zlorabijo.
  2. Regulativna tveganja: Kriptovalute, kot so XRP ali stabilni kovanci, so pogosteje tarče regulativnih pritiskov zaradi svoje centralizirane narave.
  3. Tehnološka ranljivost: Nova omrežja ali žetoni so pogosto manj preizkušeni in bolj dovzetni za napake ali napade.
  4. Špekulativna narava: Medtem ko Bitcoin služi kot hranilec vrednosti, je vrednost mnogih drugih kriptovalut močno odvisna od špekulacij, kar vodi do ekstremnih nihanj cen.

Pojasnitev obtoka kriptovalut v primerjavi z Bitcoinom

Ena ključnih razlik med Bitcoinom in mnogimi drugimi kriptovalutami je način, kako so te kriptovalute nastale in kako je bil njihov obtok razdeljen med uporabnike. Bitcoin se v tem pogledu močno razlikuje od večine ostalih kriptovalut, saj je njegov nastanek in distribucija edinstveno pravična in razpršena.

Bitcoin: Pravična distribucija in razpršenost

  • Odprta dostopnost rudarjenja: Bitcoin je bil zasnovan tako, da je lahko kdorkoli sodeloval v njegovem omrežju že od samega začetka. Vsak posameznik, ki je imel računalnik, je lahko rudaril Bitcoine in prejemal nagrade za svoj prispevek k omrežju. V prvih letih je bila udeležba mogoča celo z običajnimi osebnimi računalniki.
  • Enakopravna distribucija: Distribucija Bitcoinov ni bila predhodno določena ali nadzorovana s strani posameznikov ali organizacij. Vse enote Bitcoina, ki so danes v obtoku, so bile pridobljene z rudarjenjem skozi leta.
  • Decentralizacija: Danes ima Bitcoin največjo in najbolj razpršeno mrežo uporabnikov in rudarjev, kar mu daje najvišjo stopnjo decentralizacije med vsemi kriptovalutami.

Druge kriptovalute: Centralizacija in predhodno ustvarjene zaloge

Za razliko od Bitcoina so mnoge druge kriptovalute nastale na zelo drugačen način, kar pogosto povzroča močno centralizacijo in nepravično distribucijo:

  1. Predhodno ustvarjena zaloga (Pre-mine):
    • Mnoge kriptovalute so ustvarjene s t.i. pre-mine oz. “pred-rudarjenim” modelom, kjer je velik del zaloge ustvarjen vnaprej, še preden je omrežje odprto za javnost.
    • Ustvarjalci kriptovalute ali podjetja pogosto zadržijo znaten delež teh enot zase (včasih celo do 90 % celotnega obtoka), medtem ko le majhen delež ponudijo trgu.
  2. Centralizirano upravljanje:
    • Veliko kriptovalut je ustvarjenih s strani podjetij ali organizacij, ki ohranjajo močan nadzor nad razvojem in distribucijo valute. To predstavlja tveganje, saj centraliziran subjekt lahko:
      • Manipulira s ceno.
      • Po potrebi poveča ali zmanjša obtok.
      • Ima nesorazmeren vpliv na celotno omrežje.
  3. Primeri nepravične distribucije:
    • Nekatere kriptovalute so ustvarjene predvsem za hitro pridobivanje kapitala, pri čemer ustvarjalci zadržijo znaten delež valute, medtem ko je preostali del le navidezno odprt za trg.
    • Primeri vključujejo projekte, kjer kreator ali organizacija zadrži več kot 50 % ali celo do 90 % zaloge valute.

Zakaj je pravičnost pri distribuciji pomembna?

Pravičnost distribucije in decentralizacija omrežja sta ključni, ker:

  1. Zagotavljata zaupanje: Uporabniki vedo, da nobena posamezna entiteta nima nesorazmerne moči nad omrežjem ali ponudbo valute.
  2. Preprečujeta manipulacijo: Centralizirani subjekti ne morejo umetno povečevati ali zniževati cene, niti izvajati drugih manipulacijskih praks.
  3. Zmanjšujeta regulativna tveganja: Valute z visoko centralizacijo so pogosteje tarče regulativnih pritiskov, saj jih oblasti lahko obravnavajo kot vrednostne papirje.

Preučevanje posameznih kriptovalut

Pri vlaganju v kriptovalute je pomembno, da natančno preučite specifike posameznega projekta. Nekatere kriptovalute so glede pravičnosti nastanka in distribucije blizu Bitcoinu, medtem ko so druge povsem nasprotje:

  • Pravični modeli: Nekatere kriptovalute uvajajo podobne mehanizme kot Bitcoin, kjer je distribucija razpršena skozi rudarjenje ali druge oblike odprtega sodelovanja.
  • Nepravični modeli: Projekti, kjer večino valute nadzoruje peščica posameznikov ali organizacij, predstavljajo visoko tveganje za vlagatelje.

Kot primer natančneje preučimo valuto XRP, ki se umešča v vrh alternativnih kriptovalut

XRP, kriptovaluta, ki jo je ustvarilo podjetje Ripple Labs, je primer bolj izrazite centralizacije v svetu kriptovalut. Ker se XRP po strukturi in načinu delovanja močno razlikuje od Bitcoina in drugih kriptovalut, ki temeljijo na blockchain tehnologiji, je dober primer za analizo (torej ni zgolj kopija Bitcoina z drugačnim imenom, gre za popolnoma drugačno tehnologijo).

Kako deluje XRP?

  • Brez blockchaina in rudarjenja: XRP ne uporablja tradicionalnega blockchaina in se ne rudari. Namesto tega uporablja unikaten mehanizem sinhronizacije, imenovan Ripple Protocol Consensus Algorithm (RPCA). V tem sistemu je stanje glavne knjige potrjeno, če se z njim strinja vsaj 80 % vozlišč v omrežju.
  • Celoten obtok ustvarjen na začetku: Vse enote XRP (100 milijard XRP) so bile ustvarjene takoj ob začetku projekta in dodatnih enot (brez močnega posega v protokol) ni mogoče ustvariti.
  • Centralizirana distribucija: Približno 50 % celotnega obtoka XRP ostaja v lasti Ripple Labs, kar pomeni, da ima podjetje velik vpliv na trg te kriptovalute.

Centralizacija omrežja XRP

  • Razvoj in nadzor: Ripple Labs je glavni razvijalec programske opreme za omrežje Ripple in ima nadzor nad ključnimi odločitvami. Podjetje v svoji programski opremi tudi določa, katera vozlišča veljajo za zaupanja vredna in lahko sodelujejo pri konsenzu.
  • Pomanjkanje neodvisnega nadzora: Nad podjetjem Ripple Labs se ne izvaja neodvisen nadzor ali revizija, kar pomeni, da so vse operacije in odločitve prepuščene sami organizaciji.
  • Strogi strojniški zahtevki: Za poganjanje Ripple vozlišča in hranjenje celotne zgodovine glavne knjige in neposredno preverjanje transakcij (t.i. full node oz. polno vozlišče) je potrebna napredna in draga strojna oprema, kot so profesionalni strežniki z veliko količino hitrih SSD diskov in veliko RAM-a. To močno omejuje število posameznikov, ki lahko neposredno sodelujejo v omrežju. Nasprotno pa lahko Bitcoin vozlišče poganjamo na običajnem domačem računalniku.

Prednosti centralizacije

  • Hitrost in stroški: Zaradi močne centralizacije lahko omrežje Ripple opravi transakcije bistveno hitreje in z nižjimi stroški kot Bitcoin. To je razlog, zakaj je XRP pogosto uporabljen za čezmejne transakcije med finančnimi institucijami.
  • Učinkovitost: Ripple Labs se osredotoča na razvoj rešitev za hiter in poceni prenos sredstev, kar omogoča, da XRP omrežje izstopa pri uporabi v specifičnih scenarijih.

Pomembne točke pri oceni XRP

Medtem ko ima XRP svoje prednosti, njegova zasnova in centralizirana narava prinašata tudi določena dolgoročna tveganja:

  1. Centralizacija in vpliv Ripple Labs: Velika količina XRP je pod nadzorom Ripple Labs, kar pomeni, da lahko podjetje s svojimi dejanji močno vpliva na ceno in prihodnost kriptovalute.
  2. Tehnološka in institucionalna odvisnost: XRP se močno zanaša na Ripple Labs za razvoj in upravljanje omrežja. Če bi podjetje propadlo ali spremenilo svoje interese, bi to lahko resno ogrozilo XRP.
  3. Regulativna tveganja: Zaradi svoje centralizirane narave in močne povezave z Ripple Labs se XRP sooča z večjimi regulativnimi pritiski. Na primer, v zgodovini so bili pogosti postopki med ameriško komisija za vrednostne papirje (SEC) in Ripple Labs, ki so negativno vplivali na vrednost XRP.

XRP je primer, kako višja centralizacija omogoča hitre in učinkovite transakcije, vendar hkrati uvaja tveganja, ki jih pri decentraliziranih omrežjih, kot je Bitcoin, ni. Takšne kriptovalute imajo svoje mesto v ekosistemu, saj služijo specifičnim uporabniškim potrebam, vendar je za dolgoročne vlagatelje ključno, da razumejo njihove značilnosti in tveganja. XRP je predvsem sredstvo za hitre in poceni transakcije, ne pa morda hranilec vrednosti, kot je Bitcoin. Na primer, scenarij povečanja obtoka XRP (t.i. “printanje”) je veliko bolj verjeten kot možnost, da bi se v Bitcoin omrežju spremenila maksimalna ponudba na primer iz 21 milijonov na 22 milijonov.

Kot smo videli na našem primeru analize XRP, je analiza alternativnih kriptovalut vse prej kot enostavna. Nivo centraliziranosti vsake kriptovalute prinaša tako prednosti kot slabosti. Centralizacija lahko omogoča hitrejše transakcije in enostavnejše upravljanje, vendar hkrati uvaja tveganja, kot so večji nadzor, manipulacija in regulativni pritiski.

Težko torej z gotovostjo na hitro označimo neko altenativno valuto kot “slabo” ali “dobro”. Vsaka se nahaja na svojem mestu na spektru decentralizacije in tveganja.

Napovedati, kaj bo svet najbolj množično uporabljal na dolgi rok, je nemogoče. Čeprav se danes morda zdi, da lahko zaupamo centralizirani avtoriteti, ki skrbi za določeno valuto, se to zaupanje skozi čas lahko spremeni zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov.

Zato je ključno, da pred morebitnim vlaganjem, še posebej če razmišljate o dolgoročnem varčevanju, resnično razumete vse vidike in tveganja posamezne kriptovalute. Preudarnost in informiranost sta v svetu kriptovalut nujni za zaščito vaših sredstev.

Kaj izbrati – Bitcoin ali druge kriptovalute?

Za laika je Bitcoin pogosto boljša izbira zaradi svoje stabilnosti, decentralizacije in relativno nizkemu dolgoročnemu tveganju. Druge kriptovalute ali žetoni pa so lahko zanimive za tiste, ki želijo podpreti specifične projekte ali raziskovati nove tehnologije. Vendar je pomembno razumeti, da je večina kriptovalut eksperimentalne narave in da so tveganja zelo visoka.

Bitcoin ostaja temelj kriptoekosistema in standard, s katerim se primerjajo vse druge kriptovalute. Njegova zgodovina, varnost in decentralizacija ga ločijo od drugih projektov, ki pogosto sledijo specifičnim, nišnim ciljem. Vlagatelji naj bodo pri raziskovanju drugih kriptovalut previdni, saj večina projektov ne doseže niti delčka stabilnosti in prepoznavnosti Bitcoina.

What-are-Bitcoin-Price-Charts

Je možno oceniti, kdaj kupiti?

Nihče ne more z gotovostjo napovedati najboljšega trenutka za nakup Bitcoina. Ta članek ni finančni nasvet, temveč raziskava zgodovinskih opažanj in konceptov, ki vam lahko pomagajo pri razumevanju trga ter pri odločitvah.

Bitcoin in odkrivanje cene

Bitcoin je relativno nov pojav in trg z majhno skupno vrednostjo, zato je njegova cena še vedno v fazi odkrivanja. Ker se množično še ne uporablja v vsakdanjem življenju, njegova vrednost temelji predvsem na špekulacijah o prihodnosti, kar vodi do velikih nihanj. Tako kot pri drugih dobrinah, ki so v zgodovini šele postajale del globalnih sistemov, trenutna cena Bitcoina pogosto ne odraža njegove uporabne vrednosti, ampak predvsem pričakovanja vlagateljev. Skozi to fazo odkrivanja in kaosa gre vsaka novost, na primer začetna leta delnic Amazon, Facebook…ipd., kjer je bila volatilnost v vrednosti podobna začetkom Bitcoina.

Eksperiment fiat valut in popačene cene

Že dobrih 50 let živimo v obdobju eksperimenta intenzivnega “tiskanja” fiat valut, kjer presežna likvidnost beži pred inflacijo in se usmerja v različne naložbe. Ta pojav je sploh ekstremen in se močno stopnjuje od leta 2008 naprej.

  • Na delniških trgih vrednosti določenih delnic pogosto močno presegajo dejanske zaslužke podjetij, ker investitorji iščejo zatočišče pred inflacijo.
  • Ta presežek valute popači signal, ki ga cena običajno predstavlja o dejanski vrednosti. Enako velja za Bitcoin in druge kriptovalute – težko je oceniti, kolikšen del vrednosti predstavlja dejanska uporabna vrednost in koliko zgolj špekulacija ali zaščita pred inflacijo.

Bitcoin je del tega širšega trenda: ljudje vlagajo vanj kot v omejeno digitalno dobrino, ki je imuna na tiskanje. Vendar to pomeni, da je tudi on podvržen enakim tveganjem popačenih cen, kot jih vidimo pri drugih dobrinah, kot so delnice ali nepremičnine.

Posebnosti Bitcoin trga

Bitcoin trg ima lastnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnih:

  1. Neprekinjeno delovanje: Bitcoin trg deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, medtem ko imajo tradicionalne borze določen delovni čas.
  2. Odsotnost posegov: Bitcoin trg nima varovalk, ki bi ustavile trgovanje ob velikih padcih, kot to storijo delniške borze.
  3. Hitra odzivnost: Na Bitcoin trgu ni posrednikov ali zamud – transakcije so neposredne.
  4. Enostaven dostop: Vsak lahko odpre račun na Bitcoin borzi in začne trgovati, kar povečuje obseg udeležencev.
  5. Popolna neelastičnost ponudbe: Ob povečanem povpraševanju po Bitcoinu ni možno hitreje ustvarjati novih Bitcoinov. Novi Bitcoini se generirajo vedno po enakem tempu in vsake 4 leta jih nastane pol manj kot prej (t.i. halving). Kot primer, če cena zlata naraste – povečanje povpraševanja – se bodo odprli dodatni rudniki zlata in povečali ponudbo zlata in posledično ublažili naraščanje vrednosti.

Zaradi teh lastnosti je Bitcoin trg bolj “živahen” – vrednosti se lahko dvignejo ali padejo bistveno hitreje kot na tradicionalnih trgih. Sčasoma, ko Bitcoin trg zori in je vključena vedno večja likvidnost, se ta nihanja zmanjšujejo, vendar bodo še nekaj časa prisotna. To lahko opazimo že danes, vsak naslednji cikel ima manjše amplitude, tako navzgor – vrednost merjena v odstotkih naraste manj, kot navzdol – vrednost pade manj.

Pojasnilo: pod tržni cikel Bitcoina štejemo fazo močne rasti – pretiran optimizem in fazo padanja – pesimizem. Te cikli se v povprečju dogajajo na približno 4 leta, najverjetneje zaradi prepolavljanja nagrade rudarjem, ki vpliva na zmanjšanje ponudbe novo ustvarjenih Bitcoinov. To pa ni nikakršno zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnosti, to lahko opazimo samo zgodovinsko. Popolnoma verjetne so vse možnosti, na primer, da bo trg naslednjih 10 let samo stagniral, samo rastel ali samo padal. Vsaka prepolovitev nagrade rudarjem bo vplivala manj, saj gre vsakič za manjšo spremembo (vsakič pol manjša sprememba v ponudbi).

Kaj nam lahko pomaga oceniti pravi trenutek za nakup?

1. Razpoloženje na trgu

Vrednost trga je pogosto odraz človeških emocij:

  • Nizka vrednost pomeni strah in pesimizem.
  • Visoka vrednost odraža optimizem.
  • Ekstremno visoka vrednost pogosto spremlja evforijo.

Ljudje običajno kupujejo, ko vrednost hitro raste (optimizem), in prodajajo, ko pada (strah). Vendar so najboljši nakupi običajno narejeni med največjim pesimizmom, ko vrednost stagnira ali je na dnu.

2. Lekcije iz zgodovine – primer krize 2008

Leta 2008, tik pred finančno krizo, so bili trgi na vrhuncu, mediji so poročali o optimističnih napovedih, in vlagatelji so verjeli, da bodo vrednosti še naprej rasle. Mehurček optimizma in evforije okuži vsakogar, tudi največje strokovnjake (npr. tudi predsednik ameriške centralne banke ni sumil padca). Ko so se trgi začeli sesuvati, je evforijo hitro zamenjal strah, pesimizem in depresija. Trgi so dosegli dno v trenutku največjega strahu, nato pa se začeli obračati navzgor.

To ponavlja klasični vzorec:

  • Vrhovi se zgodijo v evforiji, ko so napovedi optimistične in vlagatelji prepričani, da vrednost lahko gre samo še višje.
  • Dna se zgodijo v največjem strahu, ko vlagatelji zapuščajo trg in je zanimanje za naložbo na najnižji točki.

Bitcoin trg deluje po podobni dinamiki: evforija vodi v nenormalno visoke vrednosti, medtem ko pesimizem ustvari najboljše priložnosti za nakup.

3. Povprečna vrednost

Opazovanje oddaljenosti trenutne vrednosti od zgodovinskih povprečij (npr. 200- tedensko drseče povprečje) lahko pomaga razumeti, ali je Bitcoin trenutno precenjen ali podcenjen. Bolj kot je cena nad povprečjem, večja je verjetnost, da smo v fazi precenjenosti. Nasprotno, ko je cena bližje ali celo pod povprečjem, obstaja večja možnost, da je trg podcenjen in da bo vrednost sčasoma rasla. 

4. Igra verjetnosti

Na finančnih trgih ni gotovosti, le igra verjetnosti. Če razumemo, da centralne banke nenehno povečujejo količino fiat denarja, lahko sklepamo, da imajo omejene dobrine, kot je Bitcoin, dolgoročni potencial za rast. Hkrati pa obstajajo tudi protiargumenti – na primer, da Bitcoin še vedno nima množične uporabe in je njegova vrednost močno odvisna od špekulacij. Morda centralne banke sreča pamet in prenehajo množično tiskati valute, to bi negativno vplivalo na vrednost Bitcoina, saj bi zaupanje v fiat valute začelo naraščati, Bitcoin pa ne bi bil nič posebnega v takem okolju. Sicer zelo malo verjeten scenarij, vendar mogoč.

Novice, mediji, napovedi in narativa

Če kot gotovo dejstvo vzamemo, da gibanja vrednosti trgov ni mogoče napovedati, ugotovimo, da so kakršnekoli napovedi in novice v medijih brezpredmetne in jih je treba interpretirati izključno kot šum v kaosu nepredvidljivosti finančnih trgov. Mediji se pogosto med prvimi okužijo z evforijo in optimizmom mehurčka, zato običajno širijo novice o Bitcoinu ravno v napačnem trenutku – takrat, ko je trg blizu vrha cikla.

Kljub temu nam lahko takšne novice služijo kot signal: več ko opazimo optimizma in večje število člankov ter prispevkov v medijih, povečuje se verjetnost, da smo bližje vrhu cikla. Če pogledamo zgodovino medijskih objav iz prejšnjih tržnih ciklov, ugotovimo, da so bile praktično vse napovedi napačne. Iz medijev lahko izluščimo le nivo optimizma ali pesimizma, vsebina samih napovedi konkretnih vrednosti pa je popolnoma neuporabna. To velja ne le za Bitcoin, temveč za katerikoli drug finančni inštrument.

Novice in narativa vedno sledijo ceni.

Cena nikoli ne sledi novicam.

Ker ljudje radi razumemo svet skozi zgodbe in iščemo razloge za dogodke, pogosto pripišemo neki močni spremembi cene določen razlog. Na primer, v medijih lahko zasledimo članek z naslovom: “Cena Bitcoina je poskočila, ker je znana oseba XYZ izjavila nekaj pozitivnega o Bitcoinu.”

Kar pa ne bomo zasledili, je globlja analiza, ki bi pojasnila, da je bil obtok fiat valute v zadnjih letih drastično povečan, kar je posledično vplivalo na vrednost dobrin z omejeno ponudbo, kot je Bitcoin. Prav tako se pogosto spregleda dejstvo, da je Bitcoin morda več mesecev ohranjal stabilno ceno in bil pripravljen na dvig zaradi osnovnih tržnih dejavnikov, ne glede na izjavo osebe XYZ. Spregledajo tudi dejanski promet na Bitcoin omrežju, koliko je novih denarnic, koliko se izvaja transakcij, se težavnost rudarjenja povečuje, kakšen je trenutni trend…ipd.

Takšni medijski zapisi kažejo na površno razumevanje kompleksnih procesov, ki vplivajo na ceno, in so bolj usmerjeni v iskanje zgodbe, ki se zdi razumljiva in privlačna za občinstvo, ne pa v resnično analizo dogajanja na trgu.

Signali iz okolja

Če opazite, da:

  • Mediji poročajo le o pozitivnih novicah in napovedujejo visoko rast Bitcoina.
  • Ljudje, ki običajno ne vlagajo, množično govorijo o nakupu Bitcoina.

To so lahko znaki, da je trg v evforični fazi in da se vrednosti približujejo vrhuncu. Nasprotno, ko je Bitcoin v “dolgočasni” fazi, ko se o njem ne govori oz. zasledimo le pesimistične ali pa “dolgočasne” tehnične članke, ki se ne osredotočajo na tržno vrednost, je to pogosto znak, da je trg podcenjen in je dobra priložnost za nakup.

Povzetek

Kdaj kupiti Bitcoin, je vedno igra verjetnosti, ne gotovosti. Pomembno je opazovati razpoloženje na trgu, razumeti zgodovinske vzorce in se izogibati črednemu nagonu. Najboljše priložnosti se pogosto skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v času strahu, pesimizma in “dolgočasja”. Vrednost Bitcoina dolgoročno raste, vendar je pomembno, da pri svojih odločitvah ohranite premišljenost in se izognete čustvenim reakcijam.

Predvsem pa upoštevajte:

  • vlagajte samo toliko kot ste pripravljeni izgubiti,
  • ne jemati kreditov oz. posojil za nakup kriptovalut,
  • če ste se zdaj odločili vložiti npr. 1000 €, rajši dobro premislite in morda rajši vlagajte po 100€ skozi 10 mesecev (DCA metoda),
  • ne vlagajte v alternativne kriptovalute, kjer vas nekdo prepričuje v nakup in obljublja donose, najverjetneje gre za prevaro oz. projekt, ki ima zelo visoko tveganje,
  • če se ne spoznate na kriptovalute in ste se odločili vlagati, se rajši omejite samo na Bitcoin.

Nakamoto d.o.o. močno odsvetuje špekuliranje in kratkoročno trgovanje s kriptovalutami. Če pogledamo zgodovinsko gibanje vrednosti Bitcoina, ki dolgoročno kaže trend rasti, je najbolj priporočljiv pristop metoda DCA (dollar-cost averaging) – redno investiranje fiksnih zneskov ne glede na trenutno ceno. Še pomembneje pa je, da se posamezniki osredotočijo na pridobivanje znanja in razumevanje te nove tehnologije, saj je prav razumevanje njene uporabe tisto, kar lahko dolgoročno prinese največjo vrednost.

ASIC-mining-rigs-featured

Kako deluje Bitcoin in rudarjenje?

Kazalo


Bitcoin rudarjenje je ena izmed najbolj fascinantnih in pomembnih tehnologij, ki poganjajo Bitcoin omrežje. V tem članku bomo bolj v globino raziskali, kako deluje Bitcoin in rudarjenje, zakaj je ključno za delovanje Bitcoina in kako vpliva na varnost in decentralizacijo omrežja. Hkrati skozi razumevanje rudarjenja lahko bolj poglobljeno razuemo, kaj sploh je Bitcoin.

Na splošno so izrazi, ki so se uveljavili v Bitcoin svetu, pogosto neprimerni in povprečnemu človeku povzročajo zmedo, npr. “kovanci”, “denarnica”, “rudar”, “blok” ipd. Za vse te besede imamo v realnem svetu določene predstave, ki pa se v Bitcoin svetu uporabljajo v drugačnem kontekstu. Zato je pri osvajanju Bitcoin znanja pomembno, da ne povezujemo teh besed z njihovim običajnim pomenom, tako bo učenje bistveno lažje.

Ta članek poskuša celostno zajeti bistvene elemente Bitcoin omrežja, da bi bili vsaj v grobem razumljivi tudi laiku. Če menite, da smo kakšen pomemben vidik izpustili ali imate dodatna vprašanja, nas kontaktirajte, in z veseljem bomo članek dopolnili.

 

Kaj je Bitcoin rudarjenje?

Bitcoin rudarjenje je proces, pri katerem se v omrežju ustvarjajo novi Bitcoini in potrjujejo transakcije. Gre za ključen del delovanja Bitcoina, saj zagotavlja:

  1. Ustvarjanje novih Bitcoinov: Rudarji za svoje delo prejmejo nagrado v obliki novih Bitcoinov. Emisija je točno predvidena v naprej. Skozi proces rudarjenja počasi v obtok prihajajo nove enote Bitcoina, dokler ne bo dosežen maksimum 21 milijonov enot Bitcoina.
  2. Varnost omrežja: Z rudarjenjem se transakcije preverjajo in zapisujejo v blockchain, kar preprečuje goljufije.
  3. Decentralizacijo: Rudarjenje poteka v razpršenem omrežju, kjer ni centralne avtoritete.
Da lahko razložimo rudarjenje, je treba najprej razjasniti osnove.
 

 

Kaj je Bitcoin blok?

Bitcoin blok je kot poglavje v veliki glavni knjigi – blockchainu (verigi blokov) – kjer je zapisana celotna zgodovina transakcij v omrežju Bitcoin. Vsak blok vsebuje seznam potrjenih transakcij, ki so se zgodile v določenem časovnem obdobju (približno 10 minut), in je povezan s prejšnjimi bloki, kar tvori verigo blokov.

Je digitalni skupek podatkov, organiziranih po vnaprej določeni šabloni, ki sledi protokolu Bitcoin omrežja in mora vsebovati določene sestavine, da je sprejet kot veljaven. Več o tem v nadeljevanju.

Bloki si sledijo v časovnem zaporedju in vsak blok je označen z zaporedno številko. Blok št. 1 -> Blok št. 2 -> Blok št. 3….itd. Zaporedno številko bloka imenujemu “block height” oz. višina bloka.

Pomembno je razumeti, da je vsak nov blok v Bitcoin omrežju zadnje aktualno stanje. V omrežju lahko kroži veliko nepotrjenih transakcij, katere še niso bile vključene v blok in na njih se ne moremo zanašati. Šele, ko je transakcija “zrudarjena” v blok se smatra kot potrjena – postane del konsenza oz. del trenutne “resnice” stanja v Bitcoin omrežju.

 

 

Kaj je Bitcoin transakcija?

Bitcoin transakcija je digitalno sporočilo, ki se uporablja za prenos Bitcoinov od enega uporabnika k drugemu znotraj Bitcoin omrežja. Gre za osnovno enoto delovanja Bitcoina, ki omogoča, da kriptovaluta kroži med uporabniki.

Kaj vsebuje Bitcoin transakcija?

Vsaka transakcija vsebuje več ključnih elementov:

  1. Vhod (input): Vhod določa, od kod prihajajo Bitcoini, ki jih želimo poslati. V praksi to pomeni, da transakcija uporablja sredstva iz prejšnjih neporabljenih transakcij (UTXO – Unspent Transaction Output).
  2. Izhod (output): Izhod določa, kam želimo poslati Bitcoine – to je Bitcoin naslov prejemnika.
  3. Znesek: Natančna količina Bitcoinov, ki jih želimo poslati.
  4. Provizija: Majhen znesek Bitcoinov, ki ga plačamo rudarjem za obdelavo in vključitev transakcije v blockchain. Zanimivost, znesek provizije izberemo sami.
 

 

Kaj je Bitcoin vozlišče?

Za razjasnitev rudarjenja moramo nujno razložiti pojem t.i. (po)polnega Bitcoin vozlišča (ang. Bitcoin Full Node). Hkrati s tem tudi razjasnimo, kaj sploh je Bitcoin.

Bitcoin vozlišče je računalniški program oz. aplikacija, ki je nameščen na računalniku. Kot imate na računalniku nameščen na primer program “internetni brskalnik” s katerim morda prebirate ta članek, tako je tudi Bitcoin program oz. aplikacija. Če bi ga namestili na vaš računalnik, bi se na namizju pojavila ikona “Bitcoin”.

Bitcoin program je odprtokodna programska oprema, kar pomeni, da je njegova koda javno dostopna in jo lahko vsakdo pregleda, uporablja, spremeni ali deli. To zagotavlja transparentnost, saj lahko kdorkoli preveri, kako deluje omrežje, in se prepriča, da ni skritih manipulacij ali ranljivosti. Poleg tega omogoča skupnosti razvijalcev, da prispeva k izboljšanju programske opreme, kar Bitcoin ohranja varen, decentraliziran in tehnološko napreden.

Ob prvem zagonu Bitcoin vozlišča (programa) se zgodi naslednje:
  1.  Bitcoin vozlišče začne iskati preostala Bitcoin vozlišča preko internetne povezave.
  2. Ko najde nekaj “sosedov” in se z njimi uspešno poveže se prične sinhronizacija blockchain-a (verige blokov) od začetka – od bloka številka 1
    (iz dne 09.01.2009 ob 3:54:25).
  3. Zaradi že kar nekaj let zgodovine lahko ta proces traja celo nekaj dni (odvisno od hitrosti internetne povezave in računalnika).
  4. Ker Bitcoin ne temelji na zaupanju, ampak na preverjanju, mora vsako novo Bitcoin vozlišče, ki se poveže v omrežje, skrbno v podrobnosti preveriti vsak blok in vse transakcije v njem med sinhronizacijo. Le tako je lahko vozlišče “sigurno”, da se sinhronizira z veljavno oz. “pravilno” verigo blokov.
  5. Ko je sinhronizacija dokončana pa Bitcoin vozlišče na videz več ali manj obmiruje. v ozadju pa ves čas:
    • Išče nova vozlišča, se na njih povezuje, hkrati prekinja povezave z drugimi vozlišči, s katerimi morda nima najbolj kvalitetne povezave. Torej ves čas stremi temu, da je čim bolj kvalitetno povezan v omrežje, na več vozlišč hkrati. Za lažjo razlago si predstavljajmo, da se je naše Bitcoin vozlišče povezalo na tri druga, A, B in C.
    • Posreduje transakcije, ki se dogajajo v omrežju. Na primer iz vozlišča A izve za neko novo transakcijo v omrežju, to transakcijo preveri, če je veljavna (glede na blockchain katerega hrani) in shrani v spominu in jo nemudoma sporoči še vozliščema B in C. Torej ves čas naprej posreduje podatke, katere zasledi v omrežju. Neveljavne transakcije pa zavrže. Vozlišča, ki bi konstantno pošiljala neveljavne podatke ali druge nevšečnosti pa blokira in se z njimi vsaj za nekaj časa ne poveže več. Vsako vozlišče ima torej neke vrste imunski sistem, ki blokira zlorabe in napade na mikro ravni.
    • Shrani in posreduje nove bloke. Na primer iz vozlišča C prejme sveže zrudarjen blok. Blok najprej preveri, če je veljaven ter, če so vse transakcije v njem veljavne. Če blok prestane preverbo, se ta blok pripne v lastno verigo blokov in shrani. Nov blok nato nemudoma sporoči še vozliščema A in B, katera morda še nista izvedela, da obstaja ta novi blok.
    • Servira drugim novo povezanim vozliščem. Na primer v omrežju se pojavi novo vozlišče D, ki se tudi želi sinhronizirati. Naše vozlišče bo vozlišču D posredovalo celotni blockchain.

Na ta način je na tisoče Bitcoin vozlišč med seboj povezanih in nenehno obveščajo druga drugo o novostih – novih transakcijah in novih blokih. To mrežo povezanih Bitcoin vozlišč imenujemo Bitcoin omrežje. Zaradi velikega števila vozlišč ni pomembno, če katero od njih postane nedosegljivo, izgubi internetno povezavo ali naleti na drugo težavo. To je primer ekstremno decentraliziranega omrežja, katerega je praktično nemogoče “ugasniti”.

Če naše Bitcoin vozlišče za nekaj dni ugasnemo, bomo ob naslednjem zagonu postopek sinhronizacije ponovili. Vendar tokrat ne od začetka – sinhronizacija bo zajela le bloke, ki so bili dodani po tistem zadnjem bloku, ki smo ga prejeli pred izklopom vozlišča. To pomeni, da je sinhronizacija dolgotrajna le ob prvem zagonu, ko moramo prenesti celotno zgodovino blockchaina, ki obsega več let. Ob kasnejših zagonih pa prenesemo samo podatke, ki smo jih “zamudili” medtem ko je bilo vozlišče izklopljeno.

Bitcoin vozlišče ni zgolj posredovalec podatkov, temveč deluje tudi kot denarnica. Z uporabo našega Bitcoin vozlišča lahko prejemamo Bitcoin transakcije na naslov, ki ga ustvari denarnica našega vozlišča. Prav tako lahko izvajamo transakcije neposredno v Bitcoin omrežje.

Ko ustvarimo transakcijo, jo naše vozlišče posreduje drugim vozliščem, s katerimi je povezano. Ta informacija nato hitro zaokroži po celotnem Bitcoin omrežju in transakcija postane vidna vsem udeležencem. Nato čaka, da jo rudarji vključijo v naslednji blok, s čimer postane trajno zapisana v blockchain.

Če povzamemo, Bitcoin ni nič drugega kot množica med seboj povezanih vozlišč, pri čemer vsako hrani popolnoma enako kopijo blockchaina in upošteva enaka pravila. To je celoten sistem – preprosta, a izjemno učinkovita zasnova.

In res, Bitcoin ni nič drugega kot to – ni spletne strani, ni podjetja, ni pisarne, ni kralja, ni vladarja. Gre zgolj za mrežo Bitcoin vozlišč, ki so programska oprema, nameščena na računalnikih naključnih posameznikov po vsem svetu. Ta vozlišča skupaj tvorijo decentraliziran sistem, ki deluje brez centralne avtoritete ali upravljavca.

Ker lahko Bitcoin vozlišče poganja kdorkoli in kjerkoli, kjer je na voljo internetna povezava – tudi vi doma, na popolnoma običajnem domačem računalniku – je Bitcoin omrežje praktično neustavljivo.

Pomembno je omeniti, da za prejemanje in pošiljanje Bitcoina ne potrebujemo polnega vozlišča (Full Node). Na primer Bitcoin denarnica na pametnem telefonu, se bo povezala na specializirana vozlišča, ki so namenjena serviranju zgolj podatkov o transakcijah, ki so relevantne za to denarnico. Torej za uporabo omrežja ni pogoj poganjanje polnega Bitcoin vozlišča.

 

Kdo sploh je Bitcoin rudar?

Da lahko rečemo, da je nekdo Bitcoin rudar v ožjem pomenu, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. Imeti vklopljeno Bitcoin vozlišče in biti sinhroniziran z najnovejšo in trenutno veljavno različico Bitcoin blockchaina ter vsak nov blok, ki se pojavi, verificirati in shraniti (to je lahko običajni računalnik, na katerem je nameščen Bitcoin program in je prižgan ves čas 24/7).
  2. Imeti aktivno povezavo z internetom in biti povezan z ostalimi Bitcoin vozlišči (in posledično tudi z drugimi rudarji).
  3. Opravljati dejavnost iskanja rešitve naslednjega bloka z uporabo ustrezne računalniške opreme.

To pojmovanje opisuje enega rudarja, ki opravlja vse funkcije rudarjenja samostojno. Vse te naloge izvaja računalniška strojna in programska oprema avtomatsko. Dejanska fizična oseba, ki se ukvarja z rudarjenjem, skrbi predvsem za to, da naprave fizično delujejo, da je internetna povezava stabilna, da so programske posodobitve pravilno nameščene in računi za elektriko plačani. Torej, rudar ni fizična oseba, ki neprestano nekaj tipka na računalniku, temveč je to sistem strojne in programske opreme, ki jo oseba upravlja in vzdržuje. Ta oseba “rudari” Bitcoin le posredno – njene naprave opravljajo dejansko delo.

Rudar v širšem pomenu pa je lahko tudi nekdo, ki ne poganja lastnega Bitcoin vozlišča, temveč opravlja zgolj dejavnost iz točke 3. Takšna oseba uporablja strojno opremo, ki je namenjena iskanju rešitve naslednjega bloka in jo prek interneta poveže z rudarjem, ki ustreza zgornji ožji definiciji rudarja. Gre za dogovor, kjer oseba, ki opravlja samo računske operacije, dobi proporcionalni delež nagrade za blok glede na njen prispevek rudarske moči, ko ga najde ta pravi rudar, ki je povezan v Bitcoin omrežje preko svojega vozlišča. Takšnemu pristopu pravimo pool mining ali rudarjenje prek bazena rudarjev.

 

 

21 milijonov

Razložimo še kako je dosežen omejen obtok oz. maksimalno število Bitcoinov – 21 milijonov enot. Sama omejitev ni v programski kodi nikjer direktno zapisana, jo pa lahko izpeljemo iz nagrade rudarju na blok.

 Omrežje na natančno 210000 blokov izvede t.i. halving oz. prepolovitev rudarske nagrade (ob hitrosti en blok na 10 minut je to približno vsake 4 leta).

Halving cikel Nagrada rudarju na blok Št. blokov v 4 letnem ciklu Skupaj ustvarjenih Bitcoinov v 4 letnem ciklu Skupno število Bitcoinov v obtoku
0 50 210000 10.500.000 10.500.000
1 25 210000 5.250.000 15.750.000
2 12,5 210000 2.625.000 18.375.000
3 6,25 210000 1.312.500 19.687.500
4 3,125 210000 656.250 20.343.750
5 1,5625 210000 328.125 20.671.875
6 0,78125 210000 164.062,5 20.835.937,5
7 0,390625 210000 82.031,25 20.917.968,75
8 0,1953125 210000 41.015,625 20.958.984,375
… … … … …

V tabeli je navedenih samo prvih 9 ciklov, zadeva se po enaki logiki prepolavljanja nadaljuje in se vedno bolj počasi približuje končnemu številu 21.000.000 BTC. To je posledica matematične lastnosti neskončne geometrijske vrste, kjer se vsota približuje dvojnemu začetnemu številu, ker se vsak naslednji člen zmanjšuje za polovico.

 

Zgoščevalne funkcije

Zgoščevalne funkcije so ključne za delovanje Bitcoin rudarjenja, katere moramo vsaj v konceptu grobo razumeti, če želimo bolje razumeti pojem rudarjenja. Gre za enosmerne matematične funkcije, ki omogočajo pretvorbo podatkov v fiksno dolžino zgoščene vrednosti (hash, po slovensko izgovorimo “heš”). Njihova posebnost je v tem, da pretvorba deluje samo v eno smer:

  • Nemogoče je ugotoviti vhodne podatke iz hash vrednosti.
  • Preverjanje hash vrednosti je zelo hitro, če imamo vhodne podatke.

Primer za lažjo predstavo:

Predstavljajte si preprosto matematično funkcijo, na primer množenje: če vnesemo število 7 in ga pomnožimo z 3, dobimo 21. Če pa poznamo samo rezultat (21), lahko zlahka ugotovimo, da sta bila vhodna podatka 7 in 3 (?  x  ? = 21 )

Pri zgoščevalnih funkcijah to ne deluje tako. Če na primer vnesemo podatke v funkcijo SHA-256d, bo ta ustvarila hash, ki izgleda kot naključno število. Toda iz tega rezultata ne moremo ugotoviti, kaj je bil začetni vnos. Če pa imamo začetni vnos, lahko zelo hitro preverimo, ali ustreza hash vrednosti.

Primeri rezultatov SHA-256d funkcije:

Da bi ponazorili nepredvidljivost rezultatov zgoščevalne funkcije, si poglejmo nekaj primerov “hashanja” običajnih besed. Majhne spremembe v vnosu, kot je velika začetnica, popolnoma spremenijo hash rezultat:

  • »stol«: 458770c0c1a98af832361034431add9e204cc0e5ebe0207c6b539eb614d0e097
  • »Stol«: b79ba172dc2fc1a54a0794d3cd8e537753d20bc59603295308c1c9c69d7087b7
  • »miza«: decf40c8eb5a7cb0407d408496667dcb224f436975062a13671515eccda8324c
  • »Miza«: 1f7e7e30b985dfe9797c040d9291c65ed1d0bba4a8af52f51a1a3108a8deadb7

Ti primeri kažejo, da tudi najmanjša sprememba v vnosu (velika začetnica) povzroči povsem drugačen rezultat, kar zagotavlja visoko stopnjo varnosti in nepredvidljivosti. Iz primera hasha 1f7e7e30b985dfe9797c040d9291c65ed1d0bba4a8af52f51a1a3108a8deadb7 ne moremo nikakor ugotoviti, da je bil vhodni podatek beseda “Miza”.

Zgoščevalne funkcije se ne uporabljajo samo pri Bitcoinu, so ključni del celotne svetovne računalniške infrastrukture, sploh kjer je veljavnost in preverljivost podatkov ključna.

Z njimi pridobimo neke vrste digitalni “prstni odtis” za določen vnos – vnos pa je lahko karkoli. Na primer, vnos je lahko celotno delo Ivana Cankarja – Na klancu. Če v knjigi spremenimo samo eno vejico, bo digitalni “prstni odtis” zgoščevalne funkcije popolnoma drugačen – takoj bomo vedeli, da je nek nepridiprav spremenil vsebino izvirnika.

Nekaj primerov, kjer uporabo zgoščevalnih funkcij lahko neposredno opazimo tudi sami v vsakdanjem življenju:
  • Elektronsko podpisovanje dokumentov (v elektronsko podpisanem dokumentu bomo ob elektronskem podpisu videli rezultat neke zgoščevalne funkcije)
  • Davčno potrjevanje računov (naključni niz znakov, ki jih vidimo na koncu računa, katerega prejmemo v trgovini – ZOI in EOR, poleg QR kode, so zgoščevalne funkcije)

 

 

Poskus igre “rudarjenja” besede “miza”:

Da bi lažje razumeli, kako deluje rudarjenje, lahko izumimo svojo mini igro rudarjenja in poskusimo “zrudariti” besedo “miza”. Pravilo naše igre je, da mora vnos vsebovati besedo “miza” in poljuben dodatek, medtem ko mora rezultat funkcije SHA-256d ustrezati določenemu pravilu težavnosti – v naši izumljeni igri se mora začeti z vsaj eno številko 0. Naša “težavnost” bo v tem primeru zelo nizka. Poglejmo primer poskusa reševanja:

  1. miza.
    cb5e04e2589e19d2b40a45cd730a8d0066aee142bbb583ad5f5ea37126c15fa4
  2. miza123
    a937c8717ca0ecab485f652aa70b854122d81b8ef398f12d608f6db5b36b659a
  3. mizatrobenta
    e32fc1bffb6b96cc86a40ffd96c2bed071a7706aefb967fd343b4022313f58a9
  4. mizapoje
    9cb06726120eaa3219b53654508123279748dd7e6c6c5399a60cd2d3c388456e
  5. miza850936386493546
    eb5a79f1d7832dae968ff954ceb0e7d44003d3cb5d7e4f75626f5bf6048f74e5
  6. mizaodmizarja
    e5ac48e8375c0ceb306e73abfb8e4359f40b54e5437592febc9afe37ba14d50b
  7. miza9643
    3ccae46aba671550e9df2b840e41680e97a79cbe76526f921a2463c1102c8355
  8. mizanajdimistevilko0
    c4e76fe101bfc965ab3b35656446bb1bb10bc0ee7750a0ac229f0d461acf7d5c
  9. mizaprosimzacnisezstevilkonic
    28b5eda88aa82bdab044fdb2c773eb534b67c7bcc108e31c844d1fb1f6981063
  10. miza2845648
    99d1cce77bdc3b3af9e41888f2850cabc794eab6935e3a47edfcf1f5e41f5786
  11. miza5983
    07bc725f5d372aa21ef5dc20d35177820ca6cc79e40695d26e75a868e026c82b

Uganko smo v tem primeru rešili z vnosom miza5983 (hash ima na prvem mestu eno št. 0) po 11 naključnih poskusih, kar ponazarja, kako rudarjenje vključuje veliko število poskusov, preden najdemo ustrezen rezultat. Če bi za pravilo igre namesto samo ene številke 0 zahtevali več zaporednih 0, postane problem vedno težji za reševanje. Poskusiti bi morali veliko večkrat, da bi prišli do rešitve.

Na zelo podoben način deluje Bitcoin rudarjenje. Vnos v funkcijo seveda ni neka beseda, kot je v našem primeru bila miza, več o tem v nadeljevanju.

Primer rešitev oz. hash-ov pravih Bitcoin blokov:

Blok št. 1 (zrudarjen 09.01.2009):
00000000839a8e6886ab5951d76f411475428afc90947ee320161bbf18eb6048

Blok št 879917 (zrudarjen 19.01.2025):
0000000000000000000089783ffb0364adf2cdc3dbb07ee7fcd04b3f2fdfc106

(že na prvi pogled lahko po številu vodilnih 0 vidimo, da je težavnost rudarjena danes bitstveno višja, kot je bila na prvi dan obstoja Bitcoina)

 

 

Nonce

Ker zgoščevalna funkcija za nek vnos vedno da enak rezultat, je treba nek podatek v vnosu spreminjati – mora biti variabilen, da dobivamo različne hash vrednosti in s tem iščemo veljavno rešitev.

Temu podatku rečemo “nonce” –  okrajšava za “number used once”, prevod: “številka uporabljena enkrat”.

(v našem zgornjem primeru igre rudarjenja besede miza bi bil “nonce” naš naključni dodatek 5983, ki je pripeljal do prave rešitve)

Rudarska naprava torej za vnos v zgoščevalno funkcijo potrebuje:

Hash prejšnjega bloka + transakcije, ki so se medtem zgodile v omrežju, katere vključuje v blok + naključno uganjen nonce

Ko je enkrat najden ustrezen nonce, je blok uspešno “zrudarjen” z vsemi transakcijami v njem (transakcije so tako “potrjene” ali “zrudarjene”) in nemudoma se prične reševati naslendnji blok. Rudar, ki najde blok o tem čim prej obvesti čim več Bitcoin vozlišč in ta vozlišča naprej obvestijo druga vozlišča, dokler novi blok ne zaokroži po celem planetu in postane novi del blockchain-a – to lahko traja nekaj sekund. Vsako vozlišče, ki prejme nov blok ga preveri: vse transakcije v bloku morajo biti veljavne, hash bloka mora ustrezati trenutni težavnosti in nonce mora pripeljati do identične rešitve dokaza o delu (PoW).

Na ta način so bloki matematično oz. kriptografsko “zlepljeni” skupaj. Sprememba vsebine nekega bloka, ki je že bil zrudarjen v preteklosti bi porušil kriptografski podpis vseh naslednjih blokov – saj najmanjša sprememba v vnosu v zgoščevalno funkcijo popolnoma spremeni razultat. Zato Bitcoin omrežje tako z lahkoto skrbi za varnost in nespremenljivost zgodovine transakcij.

 

Hashrate – skupna moč rudarjenja

Na dan pisanja tega članka (19.01.2025) je za najdbo bloka v povprečju na 10 minut potrebnih 833.77 Eh/s – to je izračunana kolektivna moč vseh Bitcoin rudarjev. Gre za ocenjeno vrednost, izračuna se iz trenutne težavnosti rudarjenja in hitrosti generiranja novih blokov.

Če malo razčlenimo to enoto 833.77 Eh/s  za boljšo predstavo obsega rudarjenja:

  • predpona E pomeni eksa – to je en trilijon oz. 1.000.000.000.000.000.000,
  • h/s pomeni hash na sekundo.  Koliko ugibanj oz. poskusov na sekundo. Enota, ki se uporablja za merjenje rudarske moči,
  • na ta dan, da ustreže trenutni težavnosti omrežja, mora celotno Bitcoin rudarsko omrežje 8.337.700.000.000.000.000 krat na sekundo ugibati, da najde pravilno rešitev v povprečju na 10 minut.
Če, kot zanimivost preučimo še konkretno ta blok, katerega smo vzeli za primer, blok št. 879917, lahko ugotovimo, da:
 
  • je od prejšnjega bloka 879916 minilo dobrih 16 minut, torej omrežje je rabilo dlje časa, kot je pričakovano, kar ni nič nenavadnega. Pomembno je, da se bloki v povprečju rešujejo na 10 minut. Ker pa gre pri rudarjenju za igro verjetnosti in sreče, ta čas lahko močno odstopa. Včasih med blokoma lahko mine samo nekaj sekund, včasih pa tudi več ur,
  • je za rešitev bloka 879917 bilo potrebnih približno 800419,2 Ehash oz. 800.419.200.000.000.000.000 hash oz. poizkusov ugibanja (16min -> 16 x 60 s x 833.77 Eh),
  • običajni računalniški procesor lahko opravi približno 15 Mh/s oz. 15.000.000 h/s, torej, če bi se spravili zdaj rudariti z vašim računalnikom, bi predstavljali 0,00000000018% celotne rudarske moči. Bitcoin blok bi našli povprečno v 944.748.858.447.489 letih oz. 944 bilijon letih, V prvem letu obstoja Bitcoina pa bi, zaradi nizke težavnosti rudarjenja, lahko z običajnim računalnikom na dan zrudarili po več blokov,
  • trenutno najbolj moderna profesionalna rudarska naprava (t.i. ASIC), opravi približno 470Th/s (470 bilijon h/s). Z njo bi danes potrebovali za najdbo enega bloka približno 30 let. Verjetnost je bistveno višja v primerjavi z običajnim računalnikom, vendar še vedno kar zamudno. Zato se rudarji ponavadi združujejo v rudarske bazene, kjer skupaj iščejo naslednji blok, nagrado pa si nato razdelijo proporcionalno glede na prispevano računsko moč (t.i. pool mining).
 

Kaj smo se skozi te primere naučili:

  • da so zgoščevalne funkcije povsem nepredvidljive. Ne obstaja nobena metoda ali bližnjica, ki bi nam pomagala predvideti, kaj bo njen rezultat. Edini način za zvišanje verjetnosti rešitve PoW uganke je, da poskušamo čim večkrat na enoto časa z naključnimi ugibanji,
  • da je najti rešitev težko delo. Preverba pa je enostavna. Za naš primer rudarske igre, lahko sami zelo hitro z kalkulatorjem SHA256d izračunate, če je naša rešitev uganke pravilna. Lahko poskusite sami na povezavi: https://emn178.github.io/online-tools/double_sha256.html vnesti našo rešitev miza5983 in dobili boste identični rezultat z eno vodilno ničlo. Hkrati se lahko poigrate in poizkusite z naključnimi dodanimi znaki morda najti hash z dvema vodilnima ničlama, da dobite občutek, kako težko delo je to,
  • da že sama rešitev – torej hash oz. podpis bloka sam po sebi vsebuje t.i. dokaz o delu (Proof Of Work). Primer pravih rešitev Bitcoin blokov zgoraj kaže na to, da se je rudarsko omrežje moralo res zelo močno truditi, narediti ogromno poskusov, da je našlo to rešitev. S tem hkrati tudi vemo, da je za to bilo porabljeno veliko energije, več o tem v nadaljevanju.

Na posnetku si lahko ogledate močno upočasnjen prikaz rudarjenja z hitrostjo 1 hash na sekundo:

 
 
 
 
 
 
 
Bitcoin rudarji kolektivno to delajo več sto trilijonkrat na sekundo, da v povprečju vsakih 10 minut nekdo najde veljavno rešitev.
 
 

 

Povzetek korakov rudarjenja

1. Blockchain in transakcije

Bitcoin uporablja tehnologijo blockchain, ki je javna, porazdeljena knjiga vseh transakcij. Ko nekdo pošlje Bitcoin, se ta transakcija posreduje v omrežje in čaka, da jo rudarji preverijo in vključijo v naslednji blok.

2. Združevanje transakcij v bloke

Rudarji zberejo več transakcij in jih združijo v blok. Vsak blok ima:

  • Seznam transakcij,
  • Referenco na prejšnji blok (tako se ustvari veriga blokov),
  • Naključno število, imenovano “nonce”

3. Reševanje kriptografske uganke

Da lahko rudar doda nov blok v blockchain, mora rešiti matematično uganko. Ta uganka zahteva ogromno računske moči, saj mora rudar najti “nonce”, ki ustreza določenim pravilom – težavnosti (imenovano dokaz o delu ali “Proof of Work”).

4. Dodajanje bloka v verigo

Ko rudar uspešno reši uganko, rešitev razpošlje po omrežju, njegov blok postane del blockchaina. Preostali rudarji preverijo blok in če je vse pravilno, ga sprejmejo kot veljavnega in nemudoma pričnejo z iskanjem rešitve naslednjega bloka, novi blok postane podlaga za iskanje naslednjega. Če zrudarjeni blok ni pravilen, torej ne ustreza trenutni težavnosti Proof of work ali pa vsebuje neveljavne transakcije, pa ga Bitcoin program nemudoma zavrže oz. ignorira.

5. Nagrada za rudarjenje

Rudar prejme nagrado za svoj trud, ki je sestavljena iz:

  • Novega Bitcoina (trenutno 3.125 BTC na blok; ta nagrada se prepolovi na približno vsake 4 leta),
  • Provizij za transakcije v bloku.

 

 

Kaj je ASIC naprava?

ASIC naprava je posebna vrsta strojne opreme, ki je namenjena rudarjenju Bitcoina. Beseda “ASIC” pomeni Application-Specific Integrated Circuit, kar lahko prevedemo kot “integrirano vezje za specifično uporabo”.

ASIC naprava je v svojem bistvu računalniški čip, ki je optimiziran za opravljanje zgolj ene računske operacije – v primeru Bitcoina je to SHA-256d funkcija, ki se uporablja pri reševanju matematične uganke – iskanje PoW rešitve. Tak čip ne zna delati ničesar drugega, razen računati točno to funkcijo. Ena profesonialna ASIC naprava vsebuje veliko število teh čipov, kateri izjemno hitro računajo in ugibajo rešitev naslednjega bloka.

Kako se razlikuje od običajnih računalnikov?

  • Univerzalnost: Procesorji v vašem računalniku (CPU) ali grafične kartice (GPU) so zasnovani za izvajanje različnih nalog – od pisanje besedila, brskanja po spletu, ogled video posnetkov do poganjanja iger in podobno. ASIC naprava pa je zasnovana zgolj za rudarjenje.
  • Učinkovitost: ASIC naprave so izjemno učinkovite pri rudarjenju, saj porabijo manj energije za več opravljene računske moči.
  • Omejena uporaba: Medtem, ko je procesor v vašem računalniku uporaben za številne naloge, je ASIC za rudarjenje Bitcoina neuporaben za karkoli drugega.

Življenjski primer za ilustracijo:

Predstavljajte si škarje, orodje z dokaj širokimi možnostmi uporabe. Z njimi lahko delamo veliko stvari: režemo papir, prerežemo vrv ali celo pokosimo travo – vendar zelo neučinkovito. V naši primejavi so škarje kot običajen računalniški procesor (CPU), ki zmore opravljati razna opravila.

ASIC naprava v tem kontekstu bi bila kosilnica. Kosilnica je optimizirana za košenje trave in to počne zelo učinkovito. Vendar pa je popolnoma neuporabna za izrezovanje papirja za izdelavo božičnih voščilnic. Podobno je ASIC izjemno učinkovit za eno specifično nalogo (rudarjenje Bitcoina), vendar je za vse drugo neuporaben – razen morda kot kalorifer.

 

 

Zakaj je rudarjenje tako zahtevno?

1. Naraščajoča težavnost

Težavnost rudarjenja se skoraj brez izjeme poveča ob vsaki kalibraciji, ki poteka približno na vsakih dva tedna. To pomeni, da rudarji z enako računsko močjo zaslužijo neto manj Bitcoinov, saj je za vsak nov blok potrebnih več računalniških operacij. Konstantno se povečuje, ker je vedno več rudarjev in hkrati, ker se ves čas vklapljajo močnejše, sodobnejše, bolj sposobne ASIC naprave.

Vendar rast kupne moči Bitcoina pogosto kompenzira to zmanjšanje zaslužka, kar omogoča rudarjem, da ostanejo dobičkonosni kljub večji težavnosti. V obdobjih stagnacije ali padanja kupne moči Bitcoina pa rudarji še posebej občutijo posledice – neučinkoviti rudarji, ki uporabljajo zastarelo opremo ali imajo višje stroške energije, običajno ne morejo več konkurirati bolj učinkovitim rudarjem in so prisiljeni izstopiti iz igre. Takšna dinamika dolgoročno spodbuja optimizacijo in večjo učinkovitost celotnega omrežja.

Bitcoin je zasnovan tako, da se nov blok ustvari približno vsakih 10 minut. Da bi to zagotovili, se težavnost uganke (zahtevnost Proof of Work) samodejno prilagaja glede na skupno računsko moč omrežja. Prilagoditev težavnosti se zgodi na vsakih 2016 blokov, kar je približno vsaka dva tedna, če bloki nastajajo s predvidenim tempom.

Bitcoin ne upošteva naše ure ali koledarja; njegova “ura” je tempo izdelave novih blokov. Če rudarji začnejo generirati bloke hitreje, na primer vsakih 8 minut namesto želenih 10 minut, bo naslednja prilagoditev težavnosti prišla hitreje, saj bo 2016 blokov ustvarjenih v krajšem času.

Nasprotno, če bi moč rudarjenja upadla in bi se bloki ustvarjali počasneje, na primer vsakih 12 minut namesto 10, bi za dosego 2016 blokov potrebovali dlje kot dva tedna. Prilagoditev težavnosti bi se zato zgodila kasneje, vendar bi sistem nato težavnost znižal, da bi se bloki spet ustvarjali s ciljnim tempom 10 minut.

Ker vsa Bitcoin vozlišča hranijo identično kopijo blockchaina se ta preračun težavnosti zgodi istočasno na vseh vozliščih hkrati, saj se na vseh vozliščih istočasno zgodi cikel 2016 blokov. Tu torej ni neke avtoritete, ki bi to nadzirala ali ukazala. Bitcoin omrežje to doseže na decentraliziran način.

2. Poraba energije

Rudarjenje zahteva  ob vedno bolj naraščajoči težavnosti uganke, ogromno računske moči, zato so poraba električne energije in stroški strojne opreme visoki. To zagotavlja, da je napad na omrežje ekonomsko neizvedljiv – predstavlja ogromne stroške v infrastrukturi in električni energiji.

 

Varnost in decentralizacija

1. Ranljivosti v programski kodi

Za razliko od običajnih centraliziranih sistemov, ki svojo varnost črpajo iz skrivanja načina delovanja (npr. banke imajo zaprte informacijske sisteme), Bitcoin temelji na popolni odprtosti in transparentnosti. Celotno Bitcoin omrežje in celoten Bitcoin blockchain sta javno dostopna, vsa koda je odprtokodna, vsakdo jo lahko pregleda in analizira.

Če bi komu uspelo najti varnostno ranljivost v programski kodi Bitcoina, bi teoretično lahko poskušal izkoristiti omrežje, ki je vredno več bilijonov dolarjev. Zato so napadi na vozlišča in iskanje varnostnih lukenj nekaj povsem običajnega in dogajajo se neprestano. Vendar do danes še nikomur ni uspelo izvesti napada na temeljno strukturo Bitcoin omrežja. Eden izmed razlogov za to je že v sami osnovni zasnovi sistema, ki je tako robustna, da ne dopušča veliko možnosti za zlorabe. Drug razlog pa je, da se programska koda Bitcoina stalno izboljšuje in vzdržuje – skupnost izredno sposobnih razvijalcev nenehno preverja, posodablja in preventivno odpravlja morebitne ranljivosti, še preden te sploh postanejo resnična grožnja.

Spremembe v Bitcoin omrežju: Strogo nadzorovan proces

Predloge za izboljšave Bitcoin protokola lahko predlaga kdorkoli, saj gre za odprtokodni projekt. Vendar pa vsak predlog prehaja skozi rigorozen proces odločanja, da se zagotovi njegova smiselnost, varnost in dolgoročna stabilnost sistema.

Tudi če določen predlog sprejmejo razvijalci, ga morajo potrditi še drugi ključni deležniki omrežja – rudarji, uporabniki, borze in ostale infrastrukturne entitete. Bitcoin je postal tako pomemben sistem, da vsaka večja sprememba kode zahteva izjemno previdnost. Vedno obstaja skrb, da bi preveč radikalen poseg lahko odprl varnostne luknje ali povzročil nestabilnost sistema. Zato v Bitcoin skupnosti velja pravilo: “Če deluje, ne spreminjaj.”

Nekatere manjše spremembe pa se lahko uveljavijo razmeroma hitro, še posebej če:

  • Ne vplivajo na soglasje (consensus), ampak zgolj izboljšujejo učinkovitost vozlišč. Na primer, optimizacija hitrosti sinhronizacije vozlišč ali bolj učinkovito vzpostavljanje povezav med njimi.
  • Ne spreminjajo pravil omrežja, temveč zgolj izboljšujejo obstoječo funkcionalnost. Takšne spremembe je mogoče vpeljati z nadgradnjo programske opreme vozlišč.

Če pa gre za spremembe, ki posegajo v pravila omrežja (npr. dodajanje nove vrste transakcij ali sprememba nagrajevanja rudarjev), se takšne spremembe ne uveljavijo zlahka. Proces odločanja o pomembnih posegih lahko traja več let, medtem ko skupnost o predlogu razpravlja na forumih, tehničnih srečanjih in prek drugih kanalov.

Bitcoin je zasnovan kot stabilen, varen in decentraliziran sistem, kar pomeni, da so hitre in radikalne spremembe skoraj nemogoče. To je ena izmed njegovih ključnih prednosti – zagotavlja dolgoročno zanesljivost, hkrati pa ostaja odporen na morebitne politične in tehnične manipulacije.

2. Napadi na omrežje

Bitcoin omrežje je izjemno varno zaradi velikega števila vozlišč in rudarjev. Da bi nekdo nadzoroval omrežje, bi moral pridobiti več kot 50 % računske moči (t.i. napad 51 %), kar pa je skoraj nemogoče zaradi stroškov in decentralizacije. V praksi tudi 51 % računske moči pogosto ni dovolj za uspešen napad, saj so takšni napadi javni in hitro zaznani v omrežju. 

Poleg tega je uspešnost napada odvisna od tega, kaj točno bi napadalec poskusil narediti. 

Na primer, napadalec bi lahko začel rudariti različico Bitcoina, ki uporablja druga pravila protokola (na primer, napadalec želi uveljaviti spremenjeno verzijo Bitcoina, kjer je namesto 21 milijonov, na voljo 22 milijonov Bitcoinov). V tem primeru bi prišlo do razcepa omrežja na dve različici Bitcoina – eno izvirno in eno napadalčevo. Izvirna različica Bitcoina pri tem ne bi bila prizadeta. Da bi napadalec dosegel uspeh, bi moral prepričati vse uporabnike Bitcoina, da si namestijo njegovo verzijo vozlišča ali denarnice, kar je izjemno težaven poseg. Ter hkrati tudi vse rudarje, da opustijo rudarjenje izvirne različice Bitcoina in se pridružijo rudarjenju njegove nove spremenjene različice. 

Drug primer napada bi lahko bil cenzuriranje določenih transakcij – napadalec z 51 % moči bi lahko preprosto zavračal vključitev določenih transakcij v bloke ali pa bi izdeloval samo prazne bloke. Vendar bi to povzročilo le nevšečnost, saj bi preostalih 49 % iskrenih rudarjev še vedno potrjevalo vse transakcije. 

Še en primer napada je t.i double spend oz. dvojno zapravljanje. Dvojno zapravljanje je napad, pri katerem napadalec poskuša isto Bitcoin transakcijo uporabiti dvakrat, kar bi lahko privedlo do goljufije. To je mogoče v naslednjem scenariju:

  • Prva transakcija: Napadalec pošlje Bitcoin trgovcu v zameno za izdelek ali storitev.
  • Druga transakcija: Hkrati ustvari drugo transakcijo z enakimi Bitcoini, ki jih pošlje na svoj drugi naslov, pri čemer skuša preglasiti prvo transakcijo. Napadalec bi za uspeh potreboval kontrolo nad večino računalniške moči omrežja (več kot 50 %), da bi ustvaril svojo različico blockchaina, kjer je veljavna druga transakcija. To je znano kot 51-odstotni napad.
Takemu napadu se z lahkoto izognemo, če za transakcijo počakamo več potrditev, več kot je potrditev, večja je verjetnost, da je transakcija dokončna. Nekako  se priporoča, da za velike zneske počakamo vsaj 6 potrditev (6 blokov oz. približno 60minut), preden transakcijo smatramo kot dokončno.
 

Zaradi teorije iger je zelo verjetno, da bi entiteta, ki ima dostop do tolikšne rudarske moči in električne energije, raje sodelovala z iskrenimi rudarji. S tem bi dosegla višjo donosnost skozi prejemanje novih Bitcoinov in prejemom provizij transakcij, kot pa s poskusom rušenja sistema.

Ključna razlika med Bitcoinovim Proof of Work (PoW) modelom in mehanizmi, ki jih uporabljajo druge kriptovalute, smatrane kot manj energetsko intenzivne, na primer mehanizem Proof of Stake (PoS), je v tem, da je pri PoW za napadalca vsaka sekunda vzdrževanja napada na omrežje izjemno draga. Pri PoS mehanizmu napadalec potrebuje zgolj enkratni nakup zadostne količine te kriptovalute (npr. pokupi 51% valute v obtoku), da lahko požene zlonamerna vozlišča in povzroča težave v omrežju. Po tem enkratnem nakupu enot valute dodatni stroški za vzdrževanje napada niso več potrebni. Pri PoW mehanizmu pa napadalec ne potrebuje le ogromne količine rudarske opreme, temveč mora za vzdrževanje napada nenehno porabljati energijo. To pomeni, da napadalcu poleg začetnih stroškov rudarske opreme naraščajo tudi tekoči stroški, zaradi česar je takšen napad dolgoročno nevzdržen. Ravno zato je PoW, čeprav ga nekateri označujejo kot energetsko “potratnega”, še vedno najbolj odporen mehanizem soglasja, ki ga poznamo. Njegova odvisnost od resničnih virov, kot je električna energija, zagotavlja visoko varnost in robustnost omrežja.

 

3. Distribucija moči

Ker rudarjenje poteka v razpršenem omrežju, ni centralne avtoritete, ki bi imela popoln nadzor nad omrežjem. To je ključna lastnost Bitcoina kot decentralizirane valute.

V povezavi s tem lahko omenimo primer v zgodovini Bitcoina. Leta 2014 se je pojavila situacija, ko se je en rudarski bazen začel približevati 51 % celotne rudarske moči omrežja. Čeprav ni prišlo do napada ali zlorabe, je to v Bitcoin skupnosti povzročilo precejšnje skrbi glede možnosti manipulacije ali ogrožanja varnosti omrežja.

Kot odgovor na te skrbi so se številni rudarji, ki so svoje računske zmogljivosti prispevali temu bazenu, preventivno preusmerili na druge rudarske bazene, da bi zmanjšali koncentracijo moči. Ta dogodek je pokazal, da rudarji na splošno cenijo kredibilnost in varnost Bitcoina ter raje ukrepajo v smeri ohranjanja decentralizacije, kot da bi tvegali destabilizacijo omrežja.

Čeprav je teoretično mogoče, da rudarski bazen doseže večino moči v omrežju, je pomembno razumeti, da rudarski bazen ni enotna entiteta. Gre za združitev velikega števila individualnih rudarjev, ki prispevajo svojo računsko moč. Ti rudarji lahko kadarkoli izstopijo iz bazena in svojo moč preusmerijo drugam, kar deluje kot zaščitni mehanizem za ohranjanje decentralizacije Bitcoin omrežja. 

 

Ali je rudarjenje še vedno donosno?

Seveda je, sicer bi se Bitcoin blockchain ustavil. 

Donosnost rudarjenja je odvisna od več dejavnikov:

  • Vrednost Bitcoina: Višja kot je vrednost, bolj donosno je rudarjenje.
  • Stroški elektrike: Nizki stroški energije so ključni za donosnost.
  • Strojna oprema: Rudarji uporabljajo zmogljive ASIC naprave, ki so drage, vendar zelo učinkovite.
  • Konkurenca: Več ko je rudarjev, manjša je verjetnost, da bo posameznik uspel najti blok.

Rudarjenje se danes vedno bolj kombinira z drugimi dejavnostmi. Na primer s prodajo pridobljene toplote za ogrevanje zgradb ali pa v obstoječih dejavnostih, kjer že v osnovi potrebujejo toploto, običajne grelce nadomestijo z Bitcoin ASIC napravami (npr. proces pridobivanja destilirane vode). Kreativnih primerov kombinacije Bitcoin rudarjena z drugimi dejavnostmi je vedno več, saj je konkurenca tako visoka, da vsak rudar poskuša pridobiti še druge bolj predvidljive dohodke poleg zrudarjenih Bitcoinov.

To hkrati zagotavlja, da ob močnih padcih kupne moči Bitcoina ali pa ob 4 letnih ciklih prepolavljanja rudarske nagrade, moč rudarjenja zaniha vedno manj, saj rudar ni odvisen zgolj od prihodkov iz naslova Bitcoin rudarjenja.

Ali je rudarjenje v Sloveniji donosno?

Kratek odgovor:
Samo po sebi rudarjenje v Sloveniji večinoma ni donosno, predvsem zaradi visokih cen električne energije in omrežnin. Kot tudi vročih poletji, ko je potrebno poleg osnovne porabe električne energije ASIC naprave, treba porabiti dodatno energijo še za hlajenje (klimatizacijo). Rudarjenje je izjemno konkurenčna dejavnost, tudi ob nakupu popolnoma nove, najsodobnejše ASIC naprave, boste morda nekaj mesecev ustvarjali dobiček, vendar vas bo naraščanje težavnosti rudarjena najverjetneje kmalu pahnila v minus.

Dolg odgovor:
Rudarjenje pa lahko postane smiselno in potencialno donosno v specifičnih okoliščinah, kjer se električna energija že tako ali tako uporablja za ogrevanje ali je na voljo presežek energije. Tukaj je nekaj primerov:

  1. Ogrevanje z elektriko (električni radiatorji, IR paneli ipd.)
    Če se v osnovi ogrevate z električno energijo, lahko električne grelce nadomestite z rudarsko napravo. Cena starejših, rabljenih ASIC naprav, ki so za trenutne razmere smatrane kot nedonosne, je zelo nizka. Če bi tako ali tako porabljali elektriko za ogrevanje, je uporaba takšne naprave smiselna. Proizvedli boste enako količino toplote, hkrati pa boste z rudarjenjem ustvarili še dodaten prihodek v obliki Bitcoina. Na trgu se že pojavljajo ASIC naprave proizvedene prav za domačo rabo, so tihe, lepšega izgleda in služijo primarno kot kalorifer, hkrati pa rudarijo še Bitcoin. Na voljo so tudi že bojlerji in tudi celotni sistemi centralnega ogrevanja.
  2. Sončna elektrarna s presežki energije
    Če imate sončno elektrarno, ki proizvaja več elektrike, kot jo lahko porabite, in vam elektro distributer ne ponuja pravične odkupne cene za presežke, lahko presežno energijo uporabite za rudarjenje Bitcoina. Ob ustrezni konfiguraciji vklopa rudarske naprave samo v času presežka sončne energije, lahko to energijo učinkovito uporabite za rudarjenje. V tej situaciji se Bitcoin obnaša kot nekakšna digitalna baterija – presežek energije “shranite” v obliki Bitcoina, nato pa z zasluženim Bitcoinom lahko pokrivate stroške elektrike, ki jo ponoči kupujete nazaj od distributerja. Tu je pomembno, da izberete vsaj srednje sodobno in energetsko učinkovito ASIC napravo. Če uporabite zelo zastarel model, bo zaslužek nizek, na koncu pa boste imeli več težav s toploto in hrupom ASIC naprave, kar je še posebej problematično v poletnih mesecih, ko presežna toplota lahko postane nezaželena.
  3. Ogrevanje rastlinjakov ali drugih prostorov
    Če ogrevate rastlinjak ali druge prostore z električnimi grelci, lahko podobno kot pri ogrevanju doma uporabite ASIC rudarsko napravo. Na ta način toploto, ki jo že potrebujete, proizvedete z rudarjenjem in hkrati ustvarite dodaten prihodek.
  4. Situacije z viškom električne priključne moči
    V redkih primerih, ko imate zakupljeno previsoko priključno moč elektrike, zaradi česar plačujete kazni ali visoke fiksne stroške zaradi neizkoriščene električne energije, je smiselno začasno uporabiti rudarske naprave. Tako lahko izkoristite presežno moč do izteka pogodbe in vsaj delno povrnete stroške.
  5. Druge specifične situacije
    Vsaka situacija, kjer električno energijo že uporabljate za ustvarjanje toplote, je potencialno primerna za rudarjenje. To vključuje ogrevanje garaž, delavnic ali celo bazenov, kjer lahko ASIC naprave zagotovijo hkrati toploto in dodaten dohodek.

 

Rudarjenje kot loterija

Na trgu obstajajo tudi male rudarske ASIC naprave za domače uporabnike, ki omogočajo vstop v Bitcoin rudarjenje na majhni, neprofesionalni ravni. Te naprave imajo:

  • Nizko porabo energije, približno 20 W, kot običajna LED žarnica (za primerjavo: profesionalne ASIC naprave porabijo vsaj 1000 W ali več).
  • Relativno nizko hitrost rudarjenja, približno 1 Th/s (1 bilijon hashov na sekundo), v primerjavi s profesionalnimi napravami, ki dosegajo hitrosti v območju več sto Th/s.

Namen teh naprav

Namen takšnih naprav ni resno rudarjenje Bitcoina, temveč sodelovanje v nekakšni “rudarski loteriji”. Vsak, ki rudari, ima teoretično možnost najti veljaven blok, vendar je zaradi igre verjetnosti in nizke hitrosti rudarjenja ta možnost izjemno majhna. 

  • Kljub temu lahko teoretično najdete blok že v prvi sekundi po priklopu naprave – to je čisti element sreče.
  • Realno pa statistične možnosti kažejo, da z napravo te zmogljivosti bloka verjetno nikoli ne boste našli.

Kako deluje ta “loterija”?

Vsaka naprava, ki rudari, generira ogromno število hashov na sekundo. Veljaven blok pa najde le tisti rudar, ki “ugane” pravilen hash, ki ustreza trenutni težavnosti omrežja. Zaradi razmerja med zmogljivostjo teh malih naprav in celotno rudarsko močjo omrežja, je možnost za najdbo bloka z majhno napravo praktično zanemarljiva.

Nagrada za najdbo bloka

Če bi imeli srečo in našli blok, bi prejeli celotno nagrado, ki trenutno znaša:

  • 3.125 BTC
  • Provizije za vse transakcije, vključene v blok, kar je lahko dodaten znaten znesek.

Statistične možnosti

Za občutek, po realnih ocenah bi takšna naprava s hitrostjo 1 Th/s in trenutnimi omrežnimi pogoji potrebovala verjetno vsaj okrog 100.000 let, da bi našla en blok – to je povprečje, a sreča lahko to obdobje bistveno skrajša ali podaljša. (ta ocena se seveda ves čas spreminja, z naraščanjem težavnosti rudarjenja je verjetnost vedno nižja).

Takšno rudarjenje resnično deluje kot loterija – verjetnost za zadetek je majhna, a obstaja. Čeprav te naprave ne prinašajo realnega dobička, omogočajo sodelovanje v Bitcoin omrežju in ponujajo izkušnjo razumevanja procesa rudarjenja. Lahko jih dojemamo kot simboličen način sodelovanja v globalnem Bitcoin ekosistemu, čeprav gre večinoma za igro sreče.

S tako napravo se seveda lahko pridružite tudi rudarskemu bazenu in prejmete zagotovljeno proporcionalno nagrado za vaš prispevek.

Vendar ne pričakujte preveč, naredimo zelo grob izračun, na današnji dan (19.01.2025) bi z 1Th/s napravo z sodelovanju v bazenu rudarjenja na mesec prejeli približno 0.00001700 BTC. V trenutku pisanja tega članka, je to v fiat vrednosti 2€, vaš račun elektrike bi pa bil višji verjetno za vsaj 3€. Zato se take naprave v praksi rajši usmeri v solo rudarjenje, kjer je možnost dobitka na eni strani nič, na drugi pa celoten Bitcoin blok v vrednosti več sto tisoč €.

Kot smo že omenili, je rudarjenje na dolgi rok igra verjetnosti, ki vključuje tudi močan element sreče. Teoretično obstaja možnost, da vi, z zgolj enim poskusom, najdete pravo rešitev za naslednji blok. Verjetnost za to je izjemno majhna, vendar obstaja. Rezultat boste izvedeli šele, ko poskusite.

 

Bitcoin rudarjenje v širšem pomenu

Bitcoin ponuja fascinanten koncept, kjer je človeški pohlep – ena najmočnejših motivacijskih sil – preusmerjen v mehanizem, ki zagotavlja varnost in integriteto sistema. Konkurenčna tekma rudarjev za pridobitev novih Bitcoinov in transakcijskih provizij, ki temelji na želji po dobičku, paradoksalno ustvarja robustno in decentralizirano omrežje.

Človeški pohlep kot pogonska sila varnosti

Rudarji vlagajo znatna sredstva v rudarsko opremo in energijo, ne zaradi altruizma in dobrodelnosti, ampak z jasnim ciljem – rešiti matematične probleme hitreje kot konkurenca in si prislužiti nagrado. Ta tekmovalnost spodbuja stalne inovacije in optimizacijo, saj rudarji nenehno iščejo načine za večjo učinkovitost in nižje stroške.

Mehanizem soglasja Proof of Work pretvarja tekmo med rudarji v steber varnosti omrežja. Višji kot so vložki v energijo in opremo, večja je skupna rudarska moč (hashrate), kar eksponentno povečuje stroške in zahtevnost napadov. Želja po dobičku tako sili rudarje, da prispevajo k varnosti sistema – vsak pošten vložek gradi močnejši termodinamični ščit, ki ščiti omrežje pred manipulacijami.

Dinamično ravnovesje

Bitcoin vzpostavlja edinstveno ravnovesje med tekmovalnostjo in sodelovanjem:

  • Na eni strani se rudarji borijo za omejeno nagrado in preverjajo, da ostali rudarji ne goljufajo.
  • Na drugi strani vsi skupaj zagotavljajo varnost, saj njihova skupna moč deluje kot ovira za napadalce. Napad bi zahteval preseganje skupne moči vseh rudarjev, kar je praktično nemogoče.

Filozofski vidik

Bitcoinova zasnova preoblikuje pohlep iz uničujoče sile v temelj stabilnosti in inovacije. Namesto da bi sistem uničeval, ga pohlep krepi – človeške lastnosti, ki jih običajno dojemamo kot negativne, postanejo osnova varnega in decentraliziranega omrežja.

Bitcoin ni zgolj tehnologija, temveč tudi filozofski eksperiment, ki razkriva, kako lahko pravilno zasnovan sistem preoblikuje človeški pohlep v pozitiven učinek za vse – finančni sistem odporen na korupcijo in okoriščanje vplivnih posameznikov.

Marbles

Frnikule na igrišču, Fiat Valutar in Bitcoin

Denar in valuta sta kompleksna koncepta, ki jih odrasli pogosto obravnavamo kot nekaj zapletenega, rezerviranega za ekonomiste in finančne strokovnjake. Vendar je zanimivo, da že otroci v igri spontano izumijo valuto in celo denar – brez kakršnega koli predhodnega znanja o ekonomskih sistemih. Ko se igrajo in izmenjujejo frnikule, sladkarije ali druge predmete, intuitivno razvijajo osnovne zakonitosti menjave, zaupanja in vrednosti.

V pravljici o frnikulah, zlobnem Fiatu Valutarju in neznancu s kapuco bomo skozi preprosto zgodbo razložili, kako se takšni sistemi oblikujejo, kako lahko prerastejo v nepravične strukture in kako se iz njih lahko rodi nekaj novega. Morda nam bo ta zgodba pomagala bolje razumeti sistem, v katerem živimo danes, in nam ponudila vpogled v to, kako bi lahko bil drugačen.

In tako se začne naša pravljica…

Na igrišču so se otroci igrali in vsak je imel nekaj, kar je bilo dragoceno. Nekateri so imeli sličice, drugi lizike, tretji igrače. Menjava med njimi je potekala spontano – nekdo je ponudil sličico v zameno za liziko, drugi je dal liziko za igračo. Vendar so kmalu ugotovili, da je tak način menjave lahko težaven. Otrok, ki je imel igračo, morda ni želel sličice, ki jo je ponujal nekdo drug, in tako je bilo včasih težko najti ustrezno zamenjavo.

Potem so opazili, da imajo skoraj vsi nekaj frnikul. Frnikule so bile majhne, lahko so jih nosili v žepu, z njimi je bilo enostavno plačevati in hitro so postale priljubljene kot sredstvo za menjavo. Otroci so jih začeli uporabljati kot denar. Če je igrača stala tri frnikule, je bil vsak pripravljen plačati to ceno, saj so frnikule postale univerzalno sredstvo menjave. Čokolada je bila vredna dve frnikuli, lizika eno frnikulo, in tako so otroci brez težav določali vrednost stvari in jih kupovali drug od drugega.

Otroci so frnikule imenovali denar, saj so imele vse lastnosti, ki so jim omogočale enostavno in pravično menjavo. Bile so prenosljive, saj jih je lahko vsak nosil s seboj in uporabljal kjerkoli na igrišču. Bile so deljive, kar je pomenilo, da so lahko uporabili eno ali več frnikul za plačilo, odvisno od dogovorjene vrednosti. In bile so prepoznavne, saj so vsi vedeli, kaj so frnikule, in jih sprejemali kot nekaj vrednega.

Hkrati jih je bilo ravno prav – ne preveč in ne premalo – in nihče jih ni znal narediti sam, da bi povečal njihovo količino. Zaradi tega so ohranjale svojo vrednost skozi čas, otroci pa so jim lahko zaupali, saj so vedeli, da njihov trud in igra temeljita na nečem trdnem in pravičnem.

Sistem je deloval odlično in vsi otroci so bili zadovoljni, saj so lahko brez večjih težav trgovali med seboj. Z igro in izmenjavo so razumeli vrednost frnikul in kako pomembno je imeti nekaj, kar vsi sprejemajo kot plačilno sredstvo. Tako so se brezskrbno igrali in trgovali, dokler nekega dne eden od otrok ni prišel na idejo, ki je spremenila vse … Temu otroku je bilo ime Fiat Valutar. Njegovi starši so odlično obvladali latinščino, zato so mu dali tako nenavadno ime. 

Nekega dne je Fiat Valutar predlagal zanimivo idejo, saj je opazil, da so frnikule vseeno težke za prenašanje v žepu: ponujal je hranjenje vseh frnikul v zameno za papirnate listke, na katerih je pisalo “1 frnikula”, ta listek je poimenoval tudi Valuta, po svojem priimku. Ideja je bila preprosta – kadar koli je kdo želel svojo frnikulo (denar) nazaj, je moral samo prinesti listek (valuto) in jo je dobil nazaj. Otroci so hitro sprejeli ta sistem, saj jim je omogočal lažje menjavanje brez potrebe po nošenju frnikul v žepih. Fiatova valuta je močno spominjala na njihov obstoječi denar – frnikule, z prednostjo, da je bila lažja za prenašanje.

S časom je vedno manj otrok zahtevalo svoje frnikule nazaj, saj so se navadili le na menjavo listkov. Fiat Valutar je kmalu opazil, da ima v rokah vso zalogo frnikul, a listkov je v obtoku dovolj, da otroci z njimi trgujejo naprej. Nato je začel izdajati več listkov, kot je imel dejanskih frnikul, saj je ugotovil, da otroci nikoli ne preverjajo zaloge in mu popolnoma zaupajo.

Sčasoma je sistem zašel tako daleč, da frnikul sploh ni bilo več – med otroki so krožili le še listki. Ker se je igra kljub temu nadaljevala, nihče ni opazil spremembe in vsi so še naprej sprejemali listke kot nekaj vrednega.

Nekje vmes pa je Fiat Valutar tiho spremenil listke. Na njih ni več pisalo “1 frnikula”, temveč “1 Fiatola”. Otroci temu niso posvečali posebne pozornosti, saj so še vedno verjeli, da imajo listki enako vrednost kot prej. A brez frnikul v ozadju so listki zdaj temeljili le še na zaupanju.

Fiat Valutar pa je hitro ugotovil, da se je znašel v izjemnem položaju. Ker je imel neomejeno moč ustvarjanja listkov, jih je natisnil toliko, da je lahko pokupil vsa igrala na igrišču – gugalnice, tobogane in vse ostalo. Nato je začel otrokom zaračunavati za njihovo uporabo.

Otroci so se kmalu znašli v težkem položaju. Mnogi niso imeli več dovolj listkov, saj jim jih je Fiat Valutar pobiral v zameno za stvari, ki so bile prej brezplačne. Nekateri so si začeli listke sposojati, obljubljajoč, da jih bodo vrnili kasneje, ne da bi se zavedali, da je celoten sistem zdaj v rokah Fiata Valutarja.

Ker je bilo listkov vse več, so postajali vedno manj vredni. Otroci so morali delati vedno dlje, da so si jih prislužili, a kljub temu si z njimi niso mogli privoščiti toliko kot nekoč.

Kaj pa zdaj?

Otroci so se poskušali soočiti s Fiatom Valutarjem in mu povedati, da to ni pravično, saj ima zdaj samo on takšno moč. Vendar je bil Fiat zelo pameten – ker je imel nadzor nad izdelavo valute in je lahko ustvari poljubno količino brez truda, je na skrivaj plačal nekaj popularnim sošolcem, da so zagovarjali njegov sistem. Šel je še korak dlje, plačal je tudi učiteljem v šoli in vsem staršem, da zagovarjajo njegov sistem. Hkrati je vse prepričal, da tako mora biti, saj on tudi skrbi za varnost. Trdil je, da zaradi njega drugi nagajivi otroci iz sosednje šole ne morejo na igrišče in so zaradi njega vsi bolj varni.

Poleg tega jih je prepričal, da frnikul sploh nikoli ni bilo in da so si to izmislili. Otroci so se praskali po glavi in bili res zmedeni – res se niso dobro spomnili, kaj točno je bilo s temi frnikulami, saj so se tako dolgo brezskrbno igrali in uživali na igrišču, da so pozabili. Kdaj točno so začeli uporabljati te listke, se niso spomnili.

Le kaj lahko storijo zdaj ti otroci?

Otroci v zmedenosti niso storili nič. Mislili so si: “Pa saj nekako gre. Če doma pometem dvorišče in dobim žepnino, bom lahko vrnil, kar sem si sposodil od Fiata za uporabo gugalnice.” Tako so nadaljevali, vendar so skozi čas vedno več pometali in vedno manj uporabljali gugalnico, saj je postajala vedno dražja. Listkov, ki jih je izdajal Fiat, je bilo vedno več in vsak posamezen listek je postal vreden manj. Nekateri otroci si sploh niso morali privoščiti gugalnice in so začeli varčevati v teh listkih, vendar se je cena za uporabo gugalnice višala tako hitro, da jim je kljub varčevanju vedno zmanjkala zahtevana količina listkov.

V kotu igrišča pa se je igral otrok s kapuco. Nihče ni vedel točno, od kod je in kako mu je ime. Nihče tudi ne pomni kako je izgledal njegov obraz. Od vsega začetka je opazoval situacijo in za razliko od drugih ni pozabil, kaj je Fiat naredil in kako je prelisičil vse ostale. Opazil je, da imajo zdaj vsi otroci tudi pametne telefone in dobil genialno idejo. Namesto da bi se s Fiatom prepiral ali tepel, saj je videl, da ima preveč moči in bi neposredno soočenje z njim izgubil, se je odločil drugače. Hkrati je spregledal, da je Fiatu pohlep zameglil um in da celo sam verjame svojim lažem, zato mu ni bilo pomoči. Raje ga je popolnoma ignoriral in se lotil programiranja svoje ideje.

Njegova ideja je bila ustvariti vzporeden, pravičnejši sistem denarja, ki ga bo lahko uporabljal vsak, ki bo želel. Deloval bo brez listkov in Fiatove valute, kot aplikacija na telefonu, kjer si vsi otroci delijo kopijo stanja. Aplikacijo je poimenoval Bitcoin, kot ustvarjalec pa se je podpisal pod skrivnostnim imenom Satoshi Nakamoto, kako mu je pa bilo resnično ime ne ve nihče. Namesto listkov ali frnikul je uporabil novo enoto imenovano Bitcoin s kratico BTC. Aplikacijo je zasnoval tako, da bo omejeno število Bitcoinov, da nikdar nihče ne bo moral izdelovati več Bitcoinov, kot je to določeno.

V tej aplikaciji vsak otrok vidi, koliko Bitcoinov ima kdo, in kadar nekdo opravi menjavo, vsi otroci to potrdijo. Nihče ne more ponarediti transakcij ali si na skrivaj dodati več Bitcoinov, saj se vsi podatki preverijo pri vseh hkrati. Sistem je zasnovan tako, da nihče ne more imeti prevlade, saj če kdo poskuša goljufati, ga drugi otroci takoj zavrnejo. Vsaka transakcija je nespremenljivo zapisana v zgodovino aplikacije, ki jo preverjajo vsi uporabniki.

Ta nov sistem je postal zanimiv za vedno več otrok, saj so se končno lahko igrali brez strahu, da bodo morali Fiatu odplačevati dolgove, ki jih sploh niso razumeli. Satoshi Nakamoto je ustvaril sistem, kjer resnica ni bila več odvisna od enega posameznika, temveč jo je varovala skupina. Aplikacija se je razširila tudi na druga igrišča po svetu, saj se je medtem na vsakem igrišču pojavil en tak zlobnež kot je bil Fiat in povsod je obstajala potreba po Bitcoin aplikaciji. Vedno več otrok jo je uporabljalo in všeč jim je bilo tudi, da so lahko obiskovali različna igrišča brez omejitev in brez potrebe po sposojanju listkov.

Kljub iznajdbi Bitcoina pa veliko otrok še naprej uporablja Fiatovo valuto – listke. Njihovi dnevi na igrišču so vedno manj igra in vedno bolj naporni – polni pometanja in težkega dela. Ne prepoznajo, da je težava v Fiatu in njegovih listkih, saj ne razumejo sistema. Tudi njihovi vzorniki – učitelji in starši – ne dojemajo, zakaj je tako, zato jim ne morejo pomagati. Tudi njih je namreč Fiat uspešno prepričal v svoj sistem.

Hkrati otroci opazujejo vrstnike, ki se brezskrbno igrajo, in ne razumejo, kako je to mogoče. Res je, da tudi ti otroci občasno pometajo, da zaslužijo, a bistveno manj kot oni. Slišali so, da uporabljajo nekaj, kar se imenuje Bitcoin, a starši in učitelji jim ga popolnoma napačno razložijo. Pravijo jim, da Bitcoinu ne smejo zaupati, saj ga je ustvaril neznanec s kapuco, ki je nato izginil, in da ni tako varen kot sistem listkov. Trdijo, da se pri listkih vsaj lahko obrnejo na Fiata Valutarja, če pride do težav. Vendar otroci vidijo, da Fiat Valutar rad pomaga le svojim bližnjim prijateljem, njim pa ne – nasprotno, če se pokvari gugalnica, strošek popravila zaračuna prav njim. Pobere jim še tistih nekaj listkov, ki jih imajo, nato pa jim uporabo gugalnice in drugih igral dodatno zaračunava ter s tem služi le on.

Vendar zagovorniki Fiatovega sistema žal ne razumejo, da neznanec s kapuco – Satoshi Nakamoto – sploh ni pomemben. Omrežje Bitcoina že dolgo otroci upravljajo sami, ne potrebujejo ga več, da bi delovalo. Satoshi je bil pomemben le zato, ker je iznašel to genialno idejo, za kar so mu neskončno hvaležni, vendar sistem ni odvisen od njega. Bitcoin je zasnovan tako, da niti njegov ustvarjalec nad njim nima nobene moči – popolno nasprotje Fiatu Valutarju in njegovemu sistemu listkov.

Počasi otroci spoznajo, da morajo začeti razmišljati s svojo glavo in se nehati slepo zanašati na druge. Ugotovijo, da tisti, ki jim odsvetujejo Bitcoin, v resnici ne razumejo niti Fiatovega sistema, še manj pa Bitcoina – zato jim ne morejo biti v pomoč.

Odločijo se poskusiti Bitcoin. Na začetku se jim zdi nekoliko neroden, saj niso vajeni novega sistema, a kmalu ugotovijo, da jim omogoča boljše življenje in več igre. Končno lahko varčujejo v Bitcoinu in si nekega dne celo privoščijo svojo lastno gugalnico.

Ko Bitcoin začne uporabljati vedno več otrok in Fiatova valuta izgublja svojo vrednost, pride dan, ko je edini uporabnik listkov le še Fiat sam. Nihče več noče uporabljati njegove valute. Takrat Fiat spozna, da je izgubil svojo moč. Razume, da je svojo vlogo zlorabil, zato mu otroci in njihovo zaupanje niso več naklonjeni.

Sčasoma tudi on sprejme Bitcoin. Ugotovi, da ga ne more manipulirati kot svojo staro valuto, saj je Bitcoin odporen na zlorabe. Prvič v življenju mora tudi on nekaj postoriti, da si zasluži plačilo. Sprva mu je težko, saj je bil vajen ustvarjati svojo valuto iz nič brez posebnega truda, a se počasi privadi.

Na koncu se vsi otroci skupaj veselo igrajo in celo odpustijo Fiatu Valutarju. Razumejo, da so bili njegovi začetni nameni pri hranjenju frnikul in izdajanju listkov dobri. Ni želel nič slabega, a sta ga moč in pohlep zaslepila, zaradi česar je počel stvari, ki jih zdaj obžaluje.

Skupaj se otroci strinjajo, da morajo varovati Bitcoinov sistem, da nikoli več noben posameznik ne bi pridobil tolikšne moči, kot jo je imel Fiat Valutar nad listki. Prav tako razumejo, da je bilo prav, da ljudi niso prepričevali ali silili v uporabo Bitcoina. Le tisti, ki je sam spregledal Fiatov sistem, je lahko razumel prednosti Bitcoina. Prehoda ni bilo mogoče vsiliti ali pohitriti – vsak posameznik je moral do tega spoznanja priti sam. Pomembno je, da vsi razumejo, zakaj nekaj uporabljajo, in da se ne zanašajo slepo na mnenja drugih. Le tako lahko sistem ostane resnično odporen na zlorabe in služi svojemu namenu – da vsem olajša življenje.

Back To Top

Nakamoto d.o.o.
MŠ: 9815619000
DŠ: 40440770
Since 27.12.2024

Nobene pravice pridržane.