Je možno oceniti, kdaj kupiti?

Nihče ne more z gotovostjo napovedati najboljšega trenutka za nakup Bitcoina. Ta članek ni finančni nasvet, temveč raziskava zgodovinskih opažanj in konceptov, ki vam lahko pomagajo pri razumevanju trga ter pri odločitvah.

Bitcoin in odkrivanje cene

Bitcoin je relativno nov pojav in trg z majhno skupno vrednostjo, zato je njegova cena še vedno v fazi odkrivanja. Ker se množično še ne uporablja v vsakdanjem življenju, njegova vrednost temelji predvsem na špekulacijah o prihodnosti, kar vodi do velikih nihanj. Tako kot pri drugih dobrinah, ki so v zgodovini šele postajale del globalnih sistemov, trenutna cena Bitcoina pogosto ne odraža njegove uporabne vrednosti, ampak predvsem pričakovanja vlagateljev. Skozi to fazo odkrivanja in kaosa gre vsaka novost, na primer začetna leta delnic Amazon, Facebook…ipd., kjer je bila volatilnost v vrednosti podobna začetkom Bitcoina.

Eksperiment fiat valut in popačene cene

Že dobrih 50 let živimo v obdobju eksperimenta intenzivnega “tiskanja” fiat valut, kjer presežna likvidnost beži pred inflacijo in se usmerja v različne naložbe. Ta pojav je sploh ekstremen in se močno stopnjuje od leta 2008 naprej.

• Na delniških trgih vrednosti določenih delnic pogosto močno presegajo dejanske zaslužke podjetij, ker investitorji iščejo zatočišče pred inflacijo.
• Ta presežek valute popači signal, ki ga cena običajno predstavlja o dejanski vrednosti. Enako velja za Bitcoin in druge kriptovalute – težko je oceniti, kolikšen del vrednosti predstavlja dejanska uporabna vrednost in koliko zgolj špekulacija ali zaščita pred inflacijo.

Bitcoin je del tega širšega trenda: ljudje vlagajo vanj kot v omejeno digitalno dobrino, ki je imuna na tiskanje. Vendar to pomeni, da je tudi on podvržen enakim tveganjem popačenih cen, kot jih vidimo pri drugih dobrinah, kot so delnice ali nepremičnine.

Posebnosti Bitcoin trga

Bitcoin trg ima lastnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnih:

1. Neprekinjeno delovanje: Bitcoin trg deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, medtem ko imajo tradicionalne borze določen delovni čas.
2. Odsotnost posegov: Bitcoin trg nima varovalk, ki bi ustavile trgovanje ob velikih padcih, kot to storijo delniške borze.
3. Hitra odzivnost: Na Bitcoin trgu ni posrednikov ali zamud – transakcije so neposredne.
4. Enostaven dostop: Vsak lahko odpre račun na Bitcoin borzi in začne trgovati, kar povečuje obseg udeležencev.
5. Popolna neelastičnost ponudbe: Ob povečanem povpraševanju po Bitcoinu ni možno hitreje ustvarjati novih Bitcoinov. Novi Bitcoini se generirajo vedno po enakem tempu in vsake 4 leta jih nastane pol manj kot prej (t.i. halving). Kot primer, če cena zlata naraste – povečanje povpraševanja – se bodo odprli dodatni rudniki zlata in povečali ponudbo zlata in posledično ublažili naraščanje vrednosti.

Zaradi teh lastnosti je Bitcoin trg bolj “živahen” – vrednosti se lahko dvignejo ali padejo bistveno hitreje kot na tradicionalnih trgih. Sčasoma, ko Bitcoin trg zori in je vključena vedno večja likvidnost, se ta nihanja zmanjšujejo, vendar bodo še nekaj časa prisotna. To lahko opazimo že danes, vsak naslednji cikel ima manjše amplitude, tako navzgor – vrednost merjena v odstotkih naraste manj, kot navzdol – vrednost pade manj.

Pojasnilo: pod tržni cikel Bitcoina štejemo fazo močne rasti – pretiran optimizem in fazo padanja – pesimizem. Te cikli se v povprečju dogajajo na približno 4 leta, najverjetneje zaradi prepolavljanja nagrade rudarjem, ki vpliva na zmanjšanje ponudbe novo ustvarjenih Bitcoinov. To pa ni nikakršno zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnosti, to lahko opazimo samo zgodovinsko. Popolnoma verjetne so vse možnosti, na primer, da bo trg naslednjih 10 let samo stagniral, samo rastel ali samo padal. Vsaka prepolovitev nagrade rudarjem bo vplivala manj, saj gre vsakič za manjšo spremembo (vsakič pol manjša sprememba v ponudbi).

Kaj nam lahko pomaga oceniti pravi trenutek za nakup?

1. Razpoloženje na trgu

Vrednost trga je pogosto odraz človeških emocij:

• Nizka vrednost pomeni strah in pesimizem.
• Visoka vrednost odraža optimizem.
• Ekstremno visoka vrednost pogosto spremlja evforijo.

Ljudje običajno kupujejo, ko vrednost hitro raste (optimizem), in prodajajo, ko pada (strah). Vendar so najboljši nakupi običajno narejeni med največjim pesimizmom, ko vrednost stagnira ali je na dnu.

2. Lekcije iz zgodovine – primer krize 2008

Leta 2008, tik pred finančno krizo, so bili trgi na vrhuncu, mediji so poročali o optimističnih napovedih, in vlagatelji so verjeli, da bodo vrednosti še naprej rasle. Mehurček optimizma in evforije okuži vsakogar, tudi največje strokovnjake (npr. tudi predsednik ameriške centralne banke ni sumil padca). Ko so se trgi začeli sesuvati, je evforijo hitro zamenjal strah, pesimizem in depresija. Trgi so dosegli dno v trenutku največjega strahu, nato pa se začeli obračati navzgor.

To ponavlja klasični vzorec:

• Vrhovi se zgodijo v evforiji, ko so napovedi optimistične in vlagatelji prepričani, da vrednost lahko gre samo še višje.
• Dna se zgodijo v največjem strahu, ko vlagatelji zapuščajo trg in je zanimanje za naložbo na najnižji točki.

Bitcoin trg deluje po podobni dinamiki: evforija vodi v nenormalno visoke vrednosti, medtem ko pesimizem ustvari najboljše priložnosti za nakup.

3. Povprečna vrednost

Opazovanje oddaljenosti trenutne vrednosti od zgodovinskih povprečij (npr. 200- tedensko drseče povprečje) lahko pomaga razumeti, ali je Bitcoin trenutno precenjen ali podcenjen. Bolj kot je cena nad povprečjem, večja je verjetnost, da smo v fazi precenjenosti. Nasprotno, ko je cena bližje ali celo pod povprečjem, obstaja večja možnost, da je trg podcenjen in da bo vrednost sčasoma rasla. 

4. Igra verjetnosti

Na finančnih trgih ni gotovosti, le igra verjetnosti. Če razumemo, da centralne banke nenehno povečujejo količino fiat denarja, lahko sklepamo, da imajo omejene dobrine, kot je Bitcoin, dolgoročni potencial za rast. Hkrati pa obstajajo tudi protiargumenti – na primer, da Bitcoin še vedno nima množične uporabe in je njegova vrednost močno odvisna od špekulacij. Morda centralne banke sreča pamet in prenehajo množično tiskati valute, to bi negativno vplivalo na vrednost Bitcoina, saj bi zaupanje v fiat valute začelo naraščati, Bitcoin pa ne bi bil nič posebnega v takem okolju. Sicer zelo malo verjeten scenarij, vendar mogoč.

Novice, mediji, napovedi in narativa

Če kot gotovo dejstvo vzamemo, da gibanja vrednosti trgov ni mogoče napovedati, ugotovimo, da so kakršnekoli napovedi in novice v medijih brezpredmetne in jih je treba interpretirati izključno kot šum v kaosu nepredvidljivosti finančnih trgov. Mediji se pogosto med prvimi okužijo z evforijo in optimizmom mehurčka, zato običajno širijo novice o Bitcoinu ravno v napačnem trenutku – takrat, ko je trg blizu vrha cikla.

Kljub temu nam lahko takšne novice služijo kot signal: več ko opazimo optimizma in večje število člankov ter prispevkov v medijih, povečuje se verjetnost, da smo bližje vrhu cikla. Če pogledamo zgodovino medijskih objav iz prejšnjih tržnih ciklov, ugotovimo, da so bile praktično vse napovedi napačne. Iz medijev lahko izluščimo le nivo optimizma ali pesimizma, vsebina samih napovedi konkretnih vrednosti pa je popolnoma neuporabna. To velja ne le za Bitcoin, temveč za katerikoli drug finančni inštrument.

Novice in narativa vedno sledijo ceni.

Cena nikoli ne sledi novicam.

Ker ljudje radi razumemo svet skozi zgodbe in iščemo razloge za dogodke, pogosto pripišemo neki močni spremembi cene določen razlog. Na primer, v medijih lahko zasledimo članek z naslovom: “Cena Bitcoina je poskočila, ker je znana oseba XYZ izjavila nekaj pozitivnega o Bitcoinu.”

Kar pa ne bomo zasledili, je globlja analiza, ki bi pojasnila, da je bil obtok fiat valute v zadnjih letih drastično povečan, kar je posledično vplivalo na vrednost dobrin z omejeno ponudbo, kot je Bitcoin. Prav tako se pogosto spregleda dejstvo, da je Bitcoin morda več mesecev ohranjal stabilno ceno in bil pripravljen na dvig zaradi osnovnih tržnih dejavnikov, ne glede na izjavo osebe XYZ. Spregledajo tudi dejanski promet na Bitcoin omrežju, koliko je novih denarnic, koliko se izvaja transakcij, se težavnost rudarjenja povečuje, kakšen je trenutni trend…ipd.

Takšni medijski zapisi kažejo na površno razumevanje kompleksnih procesov, ki vplivajo na ceno, in so bolj usmerjeni v iskanje zgodbe, ki se zdi razumljiva in privlačna za občinstvo, ne pa v resnično analizo dogajanja na trgu.

Signali iz okolja

Če opazite, da:

• Mediji poročajo le o pozitivnih novicah in napovedujejo visoko rast Bitcoina.
• Ljudje, ki običajno ne vlagajo, množično govorijo o nakupu Bitcoina.

To so lahko znaki, da je trg v evforični fazi in da se vrednosti približujejo vrhuncu. Nasprotno, ko je Bitcoin v “dolgočasni” fazi, ko se o njem ne govori oz. zasledimo le pesimistične ali pa “dolgočasne” tehnične članke, ki se ne osredotočajo na tržno vrednost, je to pogosto znak, da je trg podcenjen in je dobra priložnost za nakup.

Povzetek

Kdaj kupiti Bitcoin, je vedno igra verjetnosti, ne gotovosti. Pomembno je opazovati razpoloženje na trgu, razumeti zgodovinske vzorce in se izogibati črednemu nagonu. Najboljše priložnosti se pogosto skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v času strahu, pesimizma in “dolgočasja”. Vrednost Bitcoina dolgoročno raste, vendar je pomembno, da pri svojih odločitvah ohranite premišljenost in se izognete čustvenim reakcijam.

Predvsem pa upoštevajte:

• vlagajte samo toliko kot ste pripravljeni izgubiti,
• ne jemati kreditov oz. posojil za nakup kriptovalut,
• če ste se zdaj odločili vložiti npr. 1000 €, rajši dobro premislite in morda rajši vlagajte po 100€ skozi 10 mesecev (DCA metoda),
• ne vlagajte v alternativne kriptovalute, kjer vas nekdo prepričuje v nakup in obljublja donose, najverjetneje gre za prevaro oz. projekt, ki ima zelo visoko tveganje,
• če se ne spoznate na kriptovalute in ste se odločili vlagati, se rajši omejite samo na Bitcoin.

Nakamoto d.o.o. močno odsvetuje špekuliranje in kratkoročno trgovanje s kriptovalutami. Če pogledamo zgodovinsko gibanje vrednosti Bitcoina, ki dolgoročno kaže trend rasti, je najbolj priporočljiv pristop metoda DCA (dollar-cost averaging) – redno investiranje fiksnih zneskov ne glede na trenutno ceno. Še pomembneje pa je, da se posamezniki osredotočijo na pridobivanje znanja in razumevanje te nove tehnologije, saj je prav razumevanje njene uporabe tisto, kar lahko dolgoročno prinese največjo vrednost.